Kako po naslednjih volitvah do učinkovite vlade – teze.

  1. Splošne izkušnje kažejo, da mora vlada, če naj uspešno uresničuje svoje poslanstvo, zadostiti predvsem naslednjim kriterijem:
  • Vodenje vlade zahteva bogata vodstvena znanja in izkušnje, ki jih premorejo le redki politiki; temu kriteriju se splošno posveča premalo pozornosti in zato so dobro vodene vlade prej izjema kot pravilo.
  • Vlada naj ima široke pristojnosti, ki pa omogočajo tudi zlorabe. To zahtevno delo naj zato opravljajo le etično neoporečne osebe.
  • Vlada naj deluje v korist večine volivcev. Ta usmeritev je uresničljiva le s sodelovanjem (in ne ob konkurenci) nosilcev različnih družbenih interesov. Torej: usklajevanje in sodelovanje, ne pa škodljivo nasprotovanje.
  • Vlado je potrebno, če naj bo učinkovita, dosledno nadzirati. To je ena prednostnih nalog parlamenta. Še posebno je pomemben strokovni nadzor njene razvojne politike, ki naj ga (dodatno) izvaja ustrezno usposobljen in od nje neodvisen organ. Pa tudi nadzor civilne družbe je pogoj za dobro delo vlade.
  1. Tako pri nas kot v večini evropskih demokracij se vlado oblikuje po načelih »sredinske« koalicije (vlada ima v parlamentu vsaj 51% podporo). Ta vladni model zadovoljivo deluje v državah s protestantsko etiko, veliko slabše pa drugod. Model ima namreč resne pomanjkljivosti, predvsem naslednje:
    a) Vladajočo politiko deli v dva, približno enako velike tabora, od katerih eden (koalicija) vlada, drugi (opozicija) pa s svojimi ravnanji vladanje predvsem otežuje in si tako izboljšuje možnosti za lasten uspeh na naslednjih volitvah. Koalicijska vlada torej politiko (1) škodljivo razdvaja namesto da bi jo zavezovala k sodelovanju, predvsem pa (2) izključuje zadovoljiv nadzor njenega delovanja. To oboje kvalitetno upravljanje države močno otežuje.
    b) Vlado praviloma vodi vodja koalicijske stranke, ki je zmagala na volitvah, ta pa je za to zahtevno delo le redko dovolj usposobljen.
    c) Zgoraj navedeno ustvarja ugodno okolje za razcvet korupcije, pri čemer se ve, da je korupcija dejavnik, ki učinkovito upravljanje države izjemno otežuje.
  2. Poleg slabega volilnega zakona je to, kar beremo v prejšnji točki, osrednji vzrok za povsem nezadovoljivo upravljanje naše države. O tem, kako odpraviti slabosti volilnega sistema, se veliko ve, piše in govori, glede slabosti modela oblikovanja vlade, ki ga uporabljamo, pa ravnamo, kot da teh ni. To je resna napaka, ki je predvsem politika ni pripravljena prepoznati. Civilna družba ima dovolj razlogov, da ravna glede tega drugače. Tako tudi sam v naslednji točki ponujam v razmislek možnost, kako odpraviti težave, ki nam jih pri upravljanju države povzroča aktualni model oblikovanja vlade.
  3. Avstrija je veči desetletij po drugi svetovni vojni namesto »sredinske« uporabljala »veliko« koalicijo in v tem obdobju je bila ta država razvojno najbolj uspešna. Nemčija se je pred 16 leti – pred tem je imela kar resne razvojne težave – pod vodstvom A. Merkel tudi odločila za model velike koalicije in to je njenemu razvoju očitno veliko pomagalo. Italija, ki ima še predvsem zaradi prezadolženosti države resne težave, se je letos spomladi tudi opredelila za veliko koalicijo in odkar je ta prevzela vladno krmilo, o njenih političnih razprtijah ni več slišati, že prihodnje leto pa se bo verjetno že lahko pohvalila tudi s svojim razvojnim napredkom. Ergo: »velika« koalicija ima dokazljivo pomembne prednosti pred »sredinsko« (ne razdvaja politike in jo zavezuje k usklajevanju, lažje zagotavlja dobro vodenje vlade in njen nadzor) in zato je smotrno, da se je poslužimo tudi pri nas. Pri njeni uporabi so možne še nekatere izboljšave in če bi tudi te uveljavili, bi ob predpostavki, da bomo hitro prenovili volilni sistem, dobili model upravljanja države, ki bo bistveno bolj učinkovit od dosedanjega. Zato je vredno razmisliti o naslednjem:
    a) Naslednjo vlado naj bi oblikovali po načelih velike koalicije. V njej naj bi imele možnost sodelovati vse stranke z izjemo onih, ki so očitno bolj kot demokraciji naklonjene avtoritarnemu vodenju države. (Predvsem se računa s sedanjo koalicijo KUL, ki naj bi se ji pridružila tudi stranka NSi in tudi verjetna stranka »novega obraza«).
    b) Vodenje vlade se zaupa nestrankarski osebi, ki izpolnjuje kriterije iz 1.točke tega zapisa in ima večinsko podporo sodelujočih strank. (Za to rešitev se je opredelila sosednja Italija in očitno dobro deluje).
    c) Če gornja rešitev ne uspe, je vredno razmisliti o alternativi: vodenje vlade se poveri tričlanskemu predsedstvu (kolektivno vodenje), ki mu predseduje eden njegovih članov, vendar vedno le z enoletnim mandatom. Člane predsedstva predlagajo stranke, ki so dobile na volitvah največ podpore volivcev. (Našim razmeram prilagojen švicarski model vodenja vlade).
    d) Poleg parlamenta spremlja uresničevanje razvojne politike države tudi poseben organ – razvojni svet. Ta nadzira razvojne aktivnosti vlade smiselno podobno, kot to počne fiskalni svet v primeru fiskalne politike.
    e) Okrepiti je potrebno možnosti civilne družbe, da nadzira delovanje politike in zato naj se predvsem olajša uporabo referenduma kot obliko nadzora.
  4. Demokratično upravljanje države je slej ko prej najbolj uspešno v Švici in zato je koristno poznati značilnosti njenega modela upravljanja. Po mojem razumevanju so osrednje te:
    a) Švica je pri oblikovanju vlade zakonsko uveljavila uporabo modela velike koalicije. V njej sodeluje 5 političnih strank, ki so na volitvah prejele največ glasov.
    b) Vlada ima 7 ministrov. Stranki, ki sta na volitvah prejeli največ glasov, predlagata v vlado po 2 ministra, ostale tri članice koalicije pa po enega. Vodje političnih strank v vladi praviloma ne sodelujejo, saj imajo strokovnost in vodstvene izkušnje prednost pri kandidiranju za ministra.
    c) Vlado vodi eden od ministrov, vendar vedno le eno leto. Po vsebini je vodenje vlade torej timsko, kar koristi njegovi učinkovitosti in omejuje v politiki sicer močno prisoten in škodljiv pohlep po oblasti.
    d) Parlament v razmerju do vlade ni razdvojen in je zato zmožen in motiviran, da vlado učinkovito nadzira.
    e) Upravljanje države (delovanje vlade in parlamenta) učinkovito nadzira civilna družba, ki se pri tem uspešno in pogosto poslužuje referenduma.
    Andrej Cetinski, Sinteza, 22.10.2021

2 thoughts on “Kako po naslednjih volitvah do učinkovite vlade – teze.

  1. » O tem, kako odpraviti slabosti volilnega sistema, se veliko ve, piše in govori, glede slabosti modela oblikovanja vlade, ki ga uporabljamo, pa ravnamo, kot da teh ni. To je resna napaka, ki je predvsem politika ni pripravljena prepoznati. Civilna družba ima dovolj razlogov, da ravna glede tega drugače.  »

    G. Cetinski jasno definira in zapiše srž problema. Razmišlja kompleksno pri predstavitvi smernic za celovito prenovo politične platforme. Pri tem se ne fokusira zgolj na del, ki se nanaša na volilni sistem. Pot je prava.

    Bravo Andrej!

    Boris Jazbec

  2. Seveda nisem strokovnjak ampak omenja se velika koalicija, zanima me kako bo nastala v kombiniranem volilnem sistemu. Predlagal bi, da imamo vlado-opozicija pa naj bo ljudstvo oziroma civilna družba, katera nadzira delovanje vlade in zato naj se predvsem olajša uporabo E-referenduma kot obliko nadzora. Opozicija-ljudstvo z neposrednim elektronskim glasovanjem z digitalnim certifikatom – pomeni, da bi za vsako pomembnejše sprejemanje pomembnega zakona imeli državljani možnost stisniti gumb in oddati svoj neposredni pozitivni ali negativni glas, kar bi vladi lahko bilo v pomoč pred sprejemanjem ter verjetno zmanjšalo potrebo po referendumu.

Dodaj odgovor za Boris Jazbec Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja