Kako iz močvirja?

Odgovor je zdrava pamet, domoljubje, sodelovanje in usklajevanje.

“Če smo egoizem in pohlep povzdignili v vrednoto in denar v cilj,
ne moremo pričakovati, da bomo želi moralno družbo.”

Razkrajanje družbe
Od kod neenotnost, razprtije, korupcija, težave gospodarstva in institucij, vsesplošno nezaupanje in razkrajanje družbe? Kako smo Slovenci, ki smo se sami imeli za sposobne, delovne in poštene in drugi nas za vzhodno Švico, postali pokvarjeni in nesposobni? Mogoče pa je vzroke treba iskati drugje, recimo v sistemu in zamislih, ki smo jih uvedli po sugestijah drugih. Vse skupaj je namreč videti kot uresničevanje »washingtonskega konsenza«, ki so ga zasnovale multinacionalke z namenom rušenja ovir v njihovi rasti in širjenju. Da pa okoliščine in sistemi odločilno vplivajo na vedenje in ravnanje ljudi, je z znamenitim poskusom »zapornikov in paznikov« že leta 1970 dokazal ameriški profesor dr. Philip Zimbarda. Nazorno je pokazal, da smo ljudje vodljiva čredna bitja, ki zlahka podležemo pravilom in zunanjemu videzu. Lep primer izkoriščanja človeške vodljivosti je vodenje specialne vojne pod krinko širjenja demokracije, v resnici pa gre za ustvarjanje pogojev v korist multinacionalk (Južna Amerika, arabske dežele, Ukrajina… Sem spadajo tudi novi trgovinski sporazumi med ZDA in Evropo, s katerimi si finančna oligarhija prizadeva prilastiti tudi sodno funkcijo.).
Zdrava pamet
Vendar pa imamo ljudje tudi protiorožje proti manipulaciji in ideološkim prevaram. To je zdrava pamet, ki izhaja iz notranje logike stvari, temelji na rezultatih in izkustvih, na vrednotah in notranjih občutkih, ki v sebi nosijo modrost nezavednih sporočil in strategij, ki so vtkana v naše gene in so sad deset-tisočletnih evolucijskih in civilizacijskih izkušenj. Občutek za mero in pravičnost omogoča, da lahko še tako umetelno pripravljene »resnice« spregledamo kot lažne in škodljive. Zdrava pamet tudi ve, da stvari ponavadi niso take, kot jih prikazujejo, in se zato sprašuje, na primer: kdo ima največje koristi od nekega družbeno-ekonomskega sistema. So to posamezniki, so to privilegirane skupine ali je to skupnost. Gre za tipična moralna, politična in ideološka vprašanja.
Vzemimo idejo konkurenčnosti, ki jo na veliko propagirajo svetovni centri moči, naši politiki in novinarji pa ubogljivo ponavljajo in širijo. Gre za trditev, da sta trg in svobodna konkurenca edini verodostojni sredstvi za upravljanje družbe in gospodarstva in zato koristni vsem. A ta trditev je že v osnovi protislovna. Če nekdo zmaguje, potem drugi izgubljajo in na koncu bo le en zmagovalec, ki bo iz svoje zasebne Zemlje nepotrebno »drhal« tudi izgnal, če se mu bo to zahotelo. A zdrava pamet ve, da je tako neravnotežje nevzdržno, prej bosta revolucija in vojna. Na srečo se zdi, da je v Sloveniji kljub močnemu propagiranju neoliberalne vere še vedno dovolj zdrave pameti. Na to kažejo rezultati zadnjih volitev, ki izražajo željo po spremembi, saj so volivci namenili zmago povsem novim strankam. Čeprav se je izkazalo, da te stranke nimajo dovolj moči, znanja in poguma za izvedbo resničnih sprememb. A se je – kljub pokvarljivosti tudi teh novih strank – vendarle trend razgradnje slovenske države upočasnil.
Moč in pogum
Da se spopademo s spoznanji in dejstvi in, da preprečimo, da se naša država znajde na smetišču zgodovine, rabimo poleg zdrave pameti tudi politično voljo, pogum in moč za spremembe.
Domoljubje, sodelovanje in usklajevanje
Zdrava pamet ve, da smo skupaj močni in da nas povezuje ljubezen do domovine in naša kultura. To je struktura, ki omogoča gradnjo blaginje in ravnotežja ter obrambo pred tujo plenilsko ekonomijo. Država, ki hoče prosperirati, mora zato jasno povedati, kaj je njen nacionalni interes, kdo in kaj so sovražniki in kdo prijatelji. Nacionalni interes – ki ga domači »preprodajalci« tako silovito napadajo – je temelj obstoja vsake države in je povsem jasno zapisan tudi v naši ustavi. To je pravna in socialna država, kjer ima oblast ljudstvo. Z ustavo država obljublja skladen civilizacijski in kulturni razvoj, varstvo človekovih pravic, ohranjanje narave in kulture, pa tudi svobodo gospodarske pobude in lastnine, ki pa se ne sme uporabljati v nasprotju z javno koristjo.
Tu gre za najvišjo politično obljubo države državljanom, ki jo morajo brezpogojno uresničevati vsi politiki, ki smo jim zaupali vodenje države. Ti pa so se izkazali za povsem nesposobne ščititi dolgoročne interese svojih državljanov. Namesto da bi dano nadgradili z jasno skupno vizijo, cilji, strategijami in ukrepi za skupno dobro, so se priklonili ideji družbeno-ekonomskega sistema, ki ga propagirajo svetovni centri finančne moči, kjer je bog kapital, državljani pa delovna drhal.
Čas je za konsolidacijo
Namesto divjega prerivanja po receptih iz tujine raje uporabimo kulturo in mehanizme vključevanja in dogovarjanja, ki jih poznamo danes (Državni svet, socialni svet, participacija zaposlenih, civilna družba …) in ki smo jih poznali včeraj (soseska, Krekov koncept, skupna lastnina …). V pogojih vključevanja in usklajevanja interesov se namreč zgodi koherenca – usklajenost delovanja, ki je pogoj za uspešno delovanje vsakega, bodisi mehanskega, naravnega ali družbenega sistema.
Po avtorju Vojku Starovič, priredil Miroslav Marc
Celoten tekst avtorja Vojka Starovič
tudi: Skrajni čas je za prenovo vrednot in soglasje za novo razvojno platformo RS

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.