kaj storiti?

Najprej o upravljanju podjetij. Kako uspešno je podjetje, je predvsem odvisno od njegovega vodstva. Odgovoren za to, da ima podjetje dobro vodstvo, je praviloma njegov nadzorni svet (NS). V NS je zato potrebno imenovati ljudi, ki vedo, kako se podjetje dobro vodi; če namreč tega ne vedo, je težko pričakovati, da bodo podjetju znali izbrati sposobno vodstvo in ga tudi učinkovito nadzirali. Ta temeljna pravila učinkovitega upravljanja so bila v gospodarstvu že ničkolikokrat preizkušena in delujejo dobro. Ponekod sicer prihaja do težav, a so za to največkrat krivi lastniki podjetja, ker v NS podjetja imenujejo neprimerne ljudi. Primerov, da lastniki v tem pogledu slabo ravnajo, je največ v podjetjih, katerih lastnik je država, njene lastniške pristojnosti pa izvaja politika. Prav pri nas imamo s tovrstnim neodgovornim ravnanjem politike zelo slabe izkušnje in te prav v tem času pospešeno popravljamo na najslabše možen način, to je tako, da kar po čez tujcem razprodajamo državno premoženje. K povedanemu pa je treba dodati še naslednje: upravljanje podjetja mora namreč biti v vseh pogledih etično (pošteno); če ni, podjetje hitro zaide v težave in neredko prav zato tudi propade.

Še težje kot podjetje je upravljati državo. Operativne (vodstvene) aktivnosti države opravlja praviloma vlada, nadzorne pa parlament. V tej izhodiščni organizacijski strukturi sta si upravljanje države in podjetja podobna, v več drugih pogledih pa se močno razlikujeta. Kot aktualne razlike kaže, izhajajoč iz naših razmer, izpostaviti naslednje:
• Ko gre za člane NS, je znanje in upravljavsko usposobljenost kandidatov praviloma osrednji kriterij pri njihovem izboru. Člane parlamenta pa se izbere na splošnih volitvah, tu pa je to, da je kandidat sam oziroma vodja njegove stranke volivcem všečen, za volilni uspeh običajno najbolj odločilno. Upravljavska usposobljenost članov parlamenta je zato v povprečju vse prej kot zadostna.
• Za predsednika uprave podjetja NS praviloma izbere kandidata, ki se najbolj odlikuje po znanju in vodstvenih izkušnjah. Vodenje vlade pa običajno prevzame vodja stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov, to pa je praviloma oseba, ki predvsem dobro obvlada umetnost populizma. Da tako izbrani predsednik vlade svojim nalogam ni dorastel, je zato prej pravilo kot izjema.
• V podjetju je razmerje med NS in predsednikom uprave jasno opredeljeno: NS nadzira upravo in jo po lastni presoji tudi zamenja. V parlamentu izvajajo ne prav učinkovit nadzor vlade poslanci opozicijskih strank, med tem ko večina poslancev (koalicija) delo vlade več ali manj brez omejitev podpira in deluje kot dobro namazan glasovalni stroj. Nadzor vlade je zato vse prej kot učinkovit ali pa ga sploh ni.
• Podjetje, v katerem se njegove skupne interese podreja osebnim interesom posameznikov, prej ali slej zaide v težave in neredko propade. V državi so te povezave veliko bolj ohlapne in zato pri njenem upravljanju neetično ravnanje ne velja za zelo pregrešno. Posledica je razširjena korupcija, ki upravljavsko učinkovitost države izjemno obremenjuje.

Iz gornje primerjave lahko povzamemo, da se podjetja v povprečju veliko bolje upravlja kot državo. (Med klic: torej ne preseneča, da se oživljanje gospodarske rasti, ki smo mu priča, v nemajhnem delu pripisuje temu, da se politika predvsem ukvarja sama s seboj in zato s svojimi posegi podjetja manj obremenjuje). Pojasnilo za te razlike je slej ko prej v tem, da parlamentarna demokracija tudi zaradi vpliva vse močnejših kapitalskih omrežij preprosto ne zadovoljuje več današnjih potreb po učinkovitem upravljanju države. Ta ureditev zato potrebuje prenovo, s katero naj bi se jo predvsem obogatilo z upravljavskimi rešitvami, ki se pri upravljanju podjetij potrjujejo kot dobre. Taka prenova naj bi prednostno izhajala iz naslednjih treh zahtev: 1. upravljanje mora biti etično in usmerjeno v učinkovito zadovoljevanje interesov večine; 2. ključne upravljavske vzvode zaupati le dobro usposobljenim in etično neoporečnim osebam; 3. za uspešno upravljanje je ključen učinkovit nadzor vodenja.

Slovenci svojo državo upravljamo tako slabo, da nekateri že kar napovedujejo, da jo utegnemo dobesedno zapraviti. Pa vendar še ni prepozno, da sedanji razvojni tok naravnamo v bolj obetavno smer. To bi v velikem delu lahko uresničili že s tem, da spremenimo postopek, po katerem imenujemo predsednika vlade. Ta osrednja vodstvena vloga naj bi ne pripadala več avtomatično vodji politične stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov, pač pa naj bi jo parlament zaupal primerno usposobljeni in etično neoporečni osebi Namesto politične naj bi torej dobili »tehnično« vlado, katere delovanje bi lahko parlament veliko učinkoviteje nadziral, kot to počne danes. Zgolj s to spremembo – zaradi nje nam niti s spreminjanjem ustave ne bi bilo treba hiteti – bi zagotovo pomembno prenovili aktualni sistem upravljanja države in tudi v znatnem delu uresničili tri izhodiščne zahteve, ki jih zgoraj navajam. Če bi sočasno po nemškem vzoru spremenili še volilni sistem – ustrezen zakonski predlog že precej časa čaka v parlamentu na blagoslov strankarskih veljakov -, bi s tem povodenj slabega upravljanja države že do te mere zajezili, da svoje prihodnosti ne bi več ogrožali.

Za zaključek naj dodam še naslednje. V nedeljo 19.4.2015 smo v večernih urah na prvem programu državne televizije lahko spremljali razgovor, v katerem se nam je predstavila nedavno novo izvoljena predsednica sosednje Hrvaške K. Grabar-Kitarović. Gospa očitno ve, kako naj se vodi velik sistem, kakršna je država. Zato verjamem, da bo kljub omejenim pristojnostim, ki jih ima po ustavi, odločilno vplivala na jutrišnji razvoj Hrvaške. Naši sosedje so, vsaj za sedaj tako kaže, imeli enkratno srečo, da so preko volitev razrešili nemajhen del težav, ki jih imajo tudi sami zaradi slabega upravljanja države. Nam sreča te vrste doslej še ni bila naklonjena in se nanjo tudi v prihodnje ne gre zanašati. Ne preostane nam zato drugo, kot da si s sistemskimi spremembami zagotovimo spodobno upravljanje države. Eno možnih poti, kako se tega lotiti, je nakazana v tem zapisu.

Andrej Cetinski, SINTEZA, 23.4.2015