Drugi tir

┼íolski primer slabega upravljanja dr┼żave

Za dr┼żave srednje Evrope je Luka Koper eno najpomembnej┼íih pristani┼í─Ź. Da se prednosti njene zemljepisne ume┼í─Źenosti lahko polno izkoristi, mora imeti dobre transportne povezave, predvsem do Avstrije in Mad┼żarske. Ta ─Źas s temi povezavami ni ve─Źjih problemov, se bodo pa v naslednjih letih pojavili, saj zmogljivosti sedanje ┼żelezni┼íke proge od Kopra do Diva─Źe ob razmeroma hitro nara┼í─Źajo─Źemu pretovoru v luki ne bodo ve─Ź zadostovale. Ta investicijsko zahteven problem naj bi se razre┼íilo z izgradnjo drugega tira med Koprom in Diva─Źo, pri ─Źemer sta na izbiro dve mo┼żnosti: po eni naj bi se drugi tir gradilo vzporedno z obstoje─Źim tirom, po drugi pa naj bi potekal po povsem novi trasi. Prednost nove trase naj bi bila v tem, da naj bi na njej zgrajeni tir omogo─Źal precej ve─Źje hitrosti vlakov, njena slaba stran pa je, da je finan─Źno veliko bolj zahtevna, saj zna┼ía njena ocenjena predra─Źunska vrednost kar 1,4 milijarde evrov.
Drugi tir je za dr┼żavo nedvomno pomemben strate┼íki projekt. Njegovo izvedbo ima na skrbi g. Ga┼íper┼íi─Ź, minister za infrastrukturo, a se je je lotil na na─Źin, ki ne zbuja zadostnega zaupanja. To mnenje opiram na naslednja, tudi njegova ravnanja:
– Ko je pred slabim letom prevzemal vodenje ministrstva, je Ga┼íper┼íi─Ź ob svoji predstavitvi parlamentu izhajal iz ocene, da Slovenija drugega tira vsaj ┼íe 30 let ne bo potrebovala. Od ─Źloveka, ki v aktualnost tega projekta ne verjame, je te┼żko pri─Źakovati, da ga bo zavzeto in racionalno uresni─Źeval.
– Igor Kadunc (8.6.2015) in Mitja Vilar (23.7.2015) sta objavila dva strokovno tehtna prispevkav, v katerih poleg drugega dokazujeta ekonomsko nesmiselnost tega, da bi drugi tir po novi trasi gradili predvsem zato, da bodo vlaki po njem lahko vozili s hitrostjo 160 km na uro. Verjetno ne vesta vsega, kar minister ve, in ta zato sedaj kljub svojim prej┼ínjim pomislekom gradnjo po novi trasi podpira. Na kaj opira to spremembo v mnenju, nam verjetno ne bo zaupal, med drugim zato ne, ker na njegovem ministrstvu investicije v drugi tir menda ┼íe niso utegnili prou─Źiti z vseh relevantnih vidikov. So se pa tega lotili v tujini, konkretno v OECD, in od tam nam sporo─Źajo, da je gradnja drugega tira ekonomsko mo─Źno vpra┼íljiva. Predlagajo nam druga─Źno re┼íitev in sicer to, da naj bi tovor na relaciji Koper-Diva─Źa preva┼żali s kamioni. To idejo je Jo┼że P. Damijan, ki je ekonomiko gradnje drugega tira verjetno doslej najresneje prou─Źil, ocenil kot neumnost (glej Damijan blog).
– Minister Ga┼íper┼íi─Ź nam obljublja, da bo za financiranje izgradnje drugega tira pridobil privatnega partnerja. Tudi to mo┼żnost je Jo┼że P. Damijan prou─Źil in jo ocenjuje za neresno. Ugotavlja namre─Ź (glej njegov blog), da je drugi tir, ─Źe ga obravnavamo kot nalo┼żbo dr┼żave, aktualen in ekonomsko zanimiv projekt, kot privatna nalo┼żba pa je sam po sebi povsem neprivla─Źen.
Vsiljuje se vtis, da minister Ga┼íper┼íi─Ź aktivnosti v zvezi z drugim tirom usmerja v skladu z njegovo prvotno oceno, da bo Slovenija vsaj ┼íe 30 let dobro shajala tudi brez te nalo┼żbe in se naj zato z njo ta ─Źas pretirano ne obremenjuje. Mo┼żne pa so tudi druga─Źne razlage njegovega ravnanja. Ena takih je, da nam bo resnega partnerja za gradnjo drugega tira vendarle na┼íel, a to ne bo privatni kapital, pa─Ź pa bo ┼ílo za nem┼íke ┼żeleznice, torej dr┼żavno podjetje. Seveda bo potrebno v tem primeru Nemcem za to njihovo sodelovanje ponuditi ┼íe kaj ve─Ź, recimo vplivno solastni┼ítvo v Luki Koper in v Slovenskih ┼żeleznicah. Taka ponudba bi jim gotovo veliko pomenila pri uresni─Źevanju ambicije, da si zagotovijo trajen vpliv na ravnanje na┼íe dr┼żave. Zelo verjetno so si prav zato ┼że prilastili na┼íe edino letali┼í─Źe (sedaj ga posredno upravlja nem┼íka dr┼żava), nem┼íke ┼żeleznice ┼że kupujejo na┼ía avtobusna podjetja, prej ali slej pa bo njihov tudi slovenski Telekom. Je pa─Ź tako, da kdor obvladuje informacijske in klju─Źne transportne tokove, ta ima mo─Ź, s katero si lahko veliko drugega podreja. Nemci pa ambicij po podrejanju niso opustili, za to ponujajo Evropi vse ve─Ź dokazov.
Naj zaklju─Źim z naslednjo mislijo. To, kako obravnavamo nalo┼żbo v drugi tir, bo lahko slu┼żilo za ┼íolski primer slabega upravljanja dr┼żave. ┼áe desetletje takega vladanja, kot smo ga zmogli v preteklih desetih letih, bo zadostovalo, da bo od na┼íe dr┼żavnosti ostala zgolj ┼íe lupina brez prave vsebine.
Andrej Cetinski, Sinteza, 1.8.2015

Odgovor na Drugi tir

  1. Simon ─Źolni─Ź

    1- v Sloveniji so glede na frekvenco vlakov (~pol ure) ┼żelezni┼íke postaje tako na gosto (~na ─Źetr ure), da drugega tira ne rabimo, saj ob PREPROSTI logistiki tega predstavljajo te postaje
    2- Slovenija rabi povsem novo razpeljavo ENEGA tira, ki bo omogo─Źal hitrosti potni┼íkih vlakov vsaj okoli 150km/uro in tovornih vsaj 100km/uro !!
    Ta projekt bi moral postati prednosten, bo pa – zaradi prete┼żno nove trase, dra┼żji od povsem nesmiselnega projekta ┬╗drugi tir┬ź.
    Dodatna utemeljitev: ─Źe bojo (tovorni) vlaki, ki sedaj vozijo po Sloveniji s povpre─Źno hitrostjo okoli 50km/uro, lahko vozili 100km/uro, bo frekvenca vlakov oz koli─Źina prepeljanega tovora lahko 1x ve─Źja od sedanje, pa drugega tira ┼íe vedno ne bomo rabili
    Zato bo vsak vlo┼żek v ┬╗drugi tir┬ź SKRAJNO NEODGOVORNO STRAN METANJE DENARJA

    Sploh pa: drugi tir izsiljujejo posamezniki zaradi potreb luke Koper. Za tovor, ki dneve in tedne potuje z ladjami, dve uri razlike, kolikor zaradi hitrosti na na┼íih ┼żeleznicah kasni nekam na sever Evrope, ni bistvenega pomena.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.