Denar bi moral rjaveti!

Jo┼żica Grgi─Ź je v Delu spomnila na zgodbo o ┼żupanu s Tirolskega, ki se je lotil re┼íevanja velike krize v tridesetih letih prej┼ínjega stoletja (l. 1932) na svoj poseben na─Źin. Razmi┼íljal je, da so vsi predmeti podvr┼żeni staranju (┼żelezo rjavi), le denarju mo─Ź s ─Źasom ne pada. Kljub temu, da je poznal navodila vlade, da je treba var─Źevati (treba je zmanj┼íati pla─Źe, odpu┼í─Źati, kupovati le najnujnej┼íe …), ker bo le tako mogo─Źe premagati krizo, se je ┼żupan globoko zamislil in zapisal: ┬╗Var─Źeval bom in bom hodil bos. Ampak ali to pomaga ─Źevljarju? Nehal bom potovati, ampak ali bo imela dr┼żavna ┼żeleznica od tega korist? Ne bom jedel masla, toda kako to pomaga kmetu?┬ź. ─îetudi si je ┼íe tako razbijal glavo, ukrepov vlade ni razumel. Seveda, ni bil ekonomist, finan─Źnik, ban─Źnik ali kaj podobno kvalificiranega, bil je navaden strojevodja, ki pa je imel to lastnost, da se je, tako kot ve─Źina na polo┼żajih, po─Źutil oblast, in v nasprotju z omenjeno ve─Źino razumel, da je oblast tudi in predvsem odgovornost do ljudi, ki so te izvolili.
Ne bom var─Źeval, je sklenil ┼żupan, ampak bom za─Źel urejati mesto ÔÇô dal bom tlakovati ulice, obnoviti ┼íolo, zasaditi drevesa ob ulicah, dograditi kanalizacijo, vodovod … Delavci bodo dobili denar, ta pa bo spet za─Źel kro┼żiti. A ga je malce razjedal dvom. Kaj pa, ─Źe bodo delavci var─Źevali, namesto tro┼íili, tako kot jih u─Źi vlada? In se je spomnil Gesellovega svarila: denar ne rjavi(!) Torej je upo┼ítevaje to svarilo poskusil z eksperimentom.
Mesto je imelo v banki le 40 tiso─Ź ┼íilingov, kar ┼íe zdale─Ź ni bilo dovolj za projekte, ki si jih je ┼żupan zamislil. Ta denar je deponiral v krajevni hranilnici kot jamstvo za izdajo mestnih bankovcev v enaki vrednosti. Ti bankovci so v nasprotju z drugimi vsak naslednji mesec izgubljali vrednost. Kdor je ┼żelel, da bi njegov bankovec za 10 ┼íilingov veljal tudi naslednji mesec, je moral nanj nalepiti vrednostno znamko za 10 gro┼íev. To pomeni, da je bil bankovec ─Źez en mesec vreden 9,90 ┼íilinga, ker je izgubil vrednost za kupljeno znamko. To naj bi spodbujalo ljudi, da bi denar sproti zapravljali, ─Źe ne bi hoteli izgubljati vrednosti. In leta 1932 so delavci po letu brezposelnosti spet ┼żivahno delali in za svoje delo prejemali rumene, modre in roza bankovce, imenovane potrdilo o opravljenem delu. Bankovci so bili vredni en, pet ali deset ┼íilingov. Od za─Źetne obotavljivosti, ko sta te bankovce sprejemali le dve trgovini, jih je v kratkem ─Źasu sprejela ve─Źina. Zgodilo se je, kar je ┼żupan predvidel. Trgovci so lahko kupovali izdelke od kmetov, obrtnikov in tovarn, delavci pa so se trudili denar ─Źim prej zapraviti, da ne bi izgubil vrednosti ÔÇô denar je torej kro┼żil in vsak je imel nekaj od tega. Brezposelnost se je mo─Źno zmanj┼íala, ob tem je mesto poleg vsega drugega dobilo ┼íe smu─Źarsko skakalnico in bazen, po dolgem ─Źasu pa so se me┼í─Źani vseh politi─Źnih barv in prepri─Źanj spet razumeli med seboj. ┼Żupan je postal svetovna senzacija, novinarji od vsepovsod so trkali na njegova vrata in na vrata delavcev ter obrtnih delavnic v mestu, da bi popisali ta ─Źude┼ż. Ker je brezposelnost v preostali Avstriji ┼íe naprej nara┼í─Źala, so ┼żeleli tudi drugi ┼żupani uveljaviti ta model. Hkrati pa so se kopi─Źile zahteve, naj mo┼ż postane finan─Źni minister.
To pa ne! Pa ja ne bo neki strojevodja, ki je po nekak┼ínem ─Źude┼żu postal ┼żupan, spodbijal avtoritete za to poklicanim ustanovam. Ko so ugotovile, da jih ogro┼ża, so se zatekle k zakonu. V zakonu pa je pisalo, da denar lahko tiska le avstrijska narodna banka. Sodi┼í─Źe je leto in pol po uvedbi w├Ârglskega ─Źude┼ża novi denar prepovedalo. Eksperiment je bil kon─Źan. Spet je nastopila kriza, ljudje so bili brez dela, zlovoljni in spet so se za─Źeli prepirati. ┬╗Trpljenje ni poslano od Boga, temve─Ź sta ga predpisala zakon in ─Źlove┼íka neumnost,┬ź je takrat za neki ─Źasopis izjavil ┼żupan. Potem je pri┼íel Hitler. Ve─Źina Avstrijcev je v njem videla odre┼íenika za gospodarske, politi─Źne in osebne tegobe.
Silvester Koprivnikar in mnogi drugi pa pravijo: Vzrok krize ni v tem, da bi proizvajali in tro┼íili premalo, pa─Ź pa izklju─Źno v tem, kako delimo to, kar ustvarimo. Pretirano odtekanje akumulacije v finan─Źni sektor, ki potem ta denar tezavrira v dav─Źnih oazah seveda radikalno zmanj┼íuje povpra┼íevanje. Pot iz krize je torej iskati v pove─Źevanju dele┼ża dru┼żbenega proizvoda, ki se steka k delu in dr┼żavi in zmanj┼íevanju dele┼ża, ki se steka v finan─Źni sektor. Trenutno pa bi dobro u─Źinkovala tudi resna inflacija, ki bi za─Źela najedati zamrznjeni finan─Źni kapital. Finan─Źna oligarhija bi v kro┼żenje pognala ogromne finan─Źne zaloge iz oaz – ker bi zamrznjeni denar za─Źela najedati rja.
Vabimo kvalificirane ustanove, da ne reagirajo tako, kot v primeru w├Ârglskega ─Źude┼ża in ┼żupana pred osemdesetimi leti. Po odgovor, da je Slovenija s sprejetjem evra izro─Źila svojo denarno politiko Frankfurtu, lahko gremo v sosednjo osnovno ┼íolo. Od “kvalificiranih poklicnih in poklicanih ustanov” se pri─Źakuje ve─Ź, tudi samostojno razmi┼íljanje in ne le v kalupu vseobsegajo─Źega (svetovnega) finan─Źnega kapitala.

6 odzivov na Denar bi moral rjaveti!

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.