9. Identiteta naroda

Kultura, izobra┼żevanje, gospodarstvo, prostor

France Bu─Źar, 1923 ÔÇô 2015

.

┬á Umrl je France Bu─Źar, izjemno inteligenten, visoko izobra┼żen in globoko po┼íten humanist z vizijo dr┼żavnika.

┬╗Ne spadam v nobeno shemo, resni─Źno ne. Poglejte, intelektualec ne spada v nobeno tako stranko, kjer bi moral mar┼íirati, kot ┼íefi ukazujejo. Ustvarjam si svoje mnenje in poglede, in ─Źe ne ustrezajo politi─Źnim shemam, pa─Ź hodim po svoje.┬ź

Po volitvah 2014

Problem številka ena
Prvi prispevek na spletni strani gibanja Sinteza smo naslovili Skrajni ─Źas je za prenovo vrednot in soglasje za novo razvojno platformo. V njem smo med drugim zapisali: Ljudje ne verjamejo ve─Ź ne vladi, ne opoziciji, ─Źe┼í saj vsi la┼żejo, eno govorijo, delajo pa samo sebi v korist. Za tako stanje je v prvi vrsti kriva politi─Źna elita, ki se vede, kot da je z oblastjo dobila neomejeno PRAVICO prisvajanja in goljufivega obna┼íanja v korist sebe, svoje stranke in lobijev. Z izgovorom, “saj to po─Źno vsi”, je tako obna┼íanje postalo vsesplo┼íno in katastrofalnih razse┼żnosti. Tako smo zapisali zdaj ┼że davnega maja, 2011. Tudi vstajni┼íko gibanje je leto in pol kasneje pritrjevalo v tem prispevku zapisani zahtevi: S prihodom na oblast ne pridobi┼í PRAVICE za prisvajanje, temve─Ź OBVEZO in ODGOVORNOST za blaginjo in razvoj vseh ljudi, naroda in dr┼żave!
Miro Cerar je s svojim krogom to dojel in volivcem ponudil za─Źetek re┼íevanja slovenskega problema ┼ítevilka ena!

Problem številka dve
Je s prvim mo─Źno povezan. To je slabo, nekompetentno in zavestno ne-transparentno upravljanje dr┼żave in njenega premo┼żenja ter pretirano sledenje finan─Źno-kapitalskim “bo┼żanstvom” na ra─Źun ─Źlove┼íke ustvarjalnosti in ─Źlove┼íkega dostojanstva.
Volivci so se oklenili velikih pri─Źakovanj, ki jih objavlja Zdru┼żena levica.

Po volitvah bo te┼żko
Upamo in verjamemo, da bo vlada Mira Cerarja ob zelo zahtevnih reformnih nalogah in strahotnih pritiskih finan─Źno-kapitalskih hijen (pa ─Źeprav v bruseljski preobleki) znala in zmogla vztrajati na odgovornem ravnanju in na─Źelih pravne dr┼żave. Le tako bo mo┼żno uresni─Źiti vizijo iz istega prispevka, kot zgoraj: Slovenija potrebuje novo razvojno platformo in potrebne so velike dru┼żbene, ekonomske in politi─Źne reforme. Potrebno je dose─Źi nov optimizem in zaupanje v nov razvojni koncept. Nov razvojni koncept je lahko sprejet le v soglasju s koalicijo, opozicijo, gospodarstvom, sindikati in civilno dru┼żbo. Le ob upo┼ítevanju visokih eti─Źnih norm bomo lahko dvignili ugled dr┼żave in njenih ustanov, kar je bistvena sestavina uspe┼ínega dru┼żbenega upravljanja.

Miroslav Marc, 14.7.2014

Iskanje levih in desnih

Torej, kje najti leve in kako poiskati desne?
Radi se bahamo, da smo v Sloveniji lahko v enem dnevu v gorah in na morju, omenili pa bi dodatno prednost, lahko smo razgla┼íeni za skrajnega levi─Źarja in skrajnega desni─Źarja glede ene in iste stvari.
Resno, sem levi─Źar ali desni─Źar?
─îe ho─Źemo ugotoviti, kako smo se izgubili v na┼íem pojmovanju levice in desnice, se lotimo zgodovinskega pregleda. Ne, ne gre za ro─Źne spretnosti in vra┼że ÔÇô poimenovanje izhaja iz ─Źasov francoske revolucije, ko se je del skup┼í─Źine zavzemal za popolne spremembe vsega, kar je mogo─Źe spremeniti, drugi del pa je hotel ohraniti staro. Prvi so sedeli na levi, drugi na desni. Tako smo pri┼íli do prvega pomembnega lo─Źevalnega elementa, odnosa do tradicije in odprtosti za spremembe. Hkrati pa smo ┼że tr─Źili ob prvo slovensko razlikovanje: ─Źe se v tujini levi─Źarji zavzemajo za reforme in spremembe, ste pri nas ve─Źji “levi─Źar”, ─Źim bolj se ┼żelite vrniti v socialisti─Źna sedemdeseta.
Skratka, na┼íe “levi─Źarje” in “desni─Źarje” bomo pisali v narekovajih, ker gre o─Źitno za lokalne posebnosti. Pri nas najbolj ustreza delitev na tiste, ki so za partizane, in tiste, ki so za domobrance, torej “leve” in “desne”. Ve─ŹÔÇŽ

Strici in ne─Źakinje

V petek je Zokijev 400-glavi strankarski bataljon bomba┼íko razbil slovensko vlado in politi─Źni komentatorji so v en glas za─Źeli govoriti o samomorilski gesti politika, ki naj bi izgubil pamet. A Jankovi─Ź ni izgubil pameti. Odkrito je prevzel svojo stranko v svoje roke in tako – kot Jan┼ía pred dobrim letom – jasno povedal, da je on stric, tisti okoli njega pa zgolj ne─Źakinje.

No─Ź dolgih nosov
Ampak samo dan pozneje je isti Zoki ┼że s ┼ítiri tiso─Ź ljudmi v Sto┼żicah pel Hej brigade! Torej, tudi ─Źe se Zokijeva (ponovna) vstaja v naslednjih dneh ne bo nadaljevala s tako eksponencialnim tempom in tako ofenzivno za─Źrtano smerjo ÔÇô kje je tu kak┼íen neuspeh?
Trenutno Jankovi─çevo, za ┼ítevilne nerazumljivo ru┼íenje lastne vlade in posebej njene predsednice Alenke Bratu┼íek je torej povsem enaka gesta, kot je bilo Jan┼íevo ru┼íenje lastne vlade takrat, ko ┼áu┼íter┼íi─Źu ni omogo─Źil, da ga po razkritju KPK nadomesti na premierskem mestu.
Dva identi─Źna polo┼żaja ÔÇô enoletna vlada, ki se je z nekaterimi uspehi spopadla s krizo in prepri─Źala javnost, da je kljub sporom najbolje nadaljevati v za─Źrtani smeri do konca mandata. In ne pozabite, pred dobrim letom so Jan┼ío celo v opoziciji rotili, naj desnica nadaljuje ÔÇô brez Jan┼íe. A enako kot danes Jankovi─ç takrat tudi Jan┼ía ni hotel niti pomisliti, da bi prepustil vodenje svoje stranke v zameno za uspeh stranke.
Kajti obema je jasno, da je edina politi─Źna stalnica polo┼żaj med lastnimi ljudmi. Parlamentarne igre naplavijo zdaj eno in zdaj drugo stranko, odstotki se menjajo, mandati pridejo in odidejo, le vodja stranke si enkrat in nikoli ve─Ź.
Zato je Jan┼ía raje nasedel skupaj s svojo stranko, kot da bi jo s skokom s ─Źolna razbremenil ÔÇô in ostal sam. Bolje vodja v opoziciji kot politi─Źna smrt. Seveda so mu to takrat ┼ítevilni privr┼żenci zelo zamerili, ker so zaradi njega nenadoma izgubili sve┼że vladne in paravladne zaposlitve in karierne obete, ampak dejstva so dejstva in naslednji dan so se morali odlo─Źati na podlagi novih parametrov in ÔÇô ve─Źinoma ostali.

Strici so mi povedali
Podobno danes Zokiju zamerijo strici, ki so ga neko─Ź pri┼íli teatralno ustoli─Źit kot poglavarja v skladu s tradicijo slovenskih stricev. Strici niso ni─Ź drugega kot du┼íebri┼żni┼íka, leva veja slovenskega klerikalizma, ki ┼żeli brez konkretne odgovornosti na izvr┼íevalce ekonomskega in politi─Źnega ┼żivljenja prena┼íati neka “vi┼íja” in usklajena sporo─Źila in navodila. In ko gre vse k vragu, se nih─Źe od njih ne po─Źuti odgovornega, pa tudi izvr┼íevalci ne, saj so ubogali skrivnostna sporo─Źila stricev. Nato strici zatrdijo, da nikoli niso bili strici, ampak tete.
Zato se mi zdi za slovensko politi─Źno higieno izvrstno, da je Jankovi─ç naredil natanko tisto, kar je Jan┼ía ┼że pred dobrim letom ÔÇô odkrito je prevzel svojo stranko v svoje roke in pokazal vrata tradicionalnemu slovenskemu du┼íebri┼żni┼ítvu, ki pod krinko dr┼żavnega in nacionalnega interesa ┼żeli sistem strankarske demokracije spet zamegliti v SZDL-jevsko prazno zaskrbljenost vseh za vse.
Ker kaj je lahko v politiki ┼íe kaj bolj more─Źe klerikalnega kot to, da lahko vsak trenutek iz kakega zapra┼íenega kota na sceno priletijo neki strici in tete in nabijajo o usodnih trenutkih in zgodovini! ─îeprav gre za navaden, pritlehen, hormonski strankarski ravs. Kot v pravih strankah mora biti!

Stranke so politi─Źno orodje za volivce
Namesto da bi bile stranke politi─Źno orodje, ki volivcem pripravlja jasne politi─Źne programe, bi slovenski du┼íebri┼żni┼íki strici in tete najraje iz vsake stranke naredili meglen SZDL-jevski seznam vseh nacionalnih ┼żelja in ciljev in volivce oropali mo┼żnosti odlo─Źanja o izvedljivih politi─Źnih projektih. Kar na koncu prinese le mo─Ź in okori┼í─Źanje elit brez odgovornosti za svoje majhne prevare iz politi─Źnega ozadja.
Kot volivec pa imam namesto SZDL-jevske meglene godlje vsega dobrega bistveno raje, da mi Jan┼ía obljubi ostro rezanje vseh subvencij, vklju─Źno s socialo in kulturo, ter forsiranje podjetnikov s poudarkom pri tistih, ki gledajo bolj v desno. In prav tako imam kot volivec raje, da mi namesto vseh pozitivnih meglic iz ust Bratu┼íkove raje Jankovi─ç jasno pove, da bi po njegovem morali vzeti ┼íe nekaj milijard novih posojil za velike gradbene projekte in zraven ponosno prepevati Hej brigade pod taktirko njegovih najbolj sposobnih zborovodij.
Kot volivec ho─Źem predvsem vedeti, kaj obkro┼żim, ko obkro┼żim ime na volilnem listku. Svoje sanje in predstave o idealnem svetu pa poznam brez politi─Źnih prostih spisov.

Za umazanije Slovenci poi┼í─Źemo nelogi─Źno ljubke besede
Zato me veseli, da je ravno Zoki tako bombasti─Źno kon─Źal obdobje slovenskih stricev in tet. ┼áe bolj me pri tem veseli, da je s tem ta nesre─Źni politi─Źni pojav dobil tudi katarzi─Źne elemente literature, kajti ne pozabimo, obsesija s strici je dobila javno legitimiteto prav z Zokijem, ki mu je Rop pred kamerami eksplicitno povedal, da so ga na ─Źelo Mercatorja nastavili politiki.
Od takrat so dobili politi─Źni strici v Sloveniji legitimen status, da nastavljajo svoje varovance v dr┼żavnih podjetnih in javni upravi, seveda ne iz dobrodelnih razlogov in socialnega ─Źuta. Ampak ker smo v “spodobni” Sloveniji, smo koristoljubne politi─Źne nastavlja─Źe namesto z imenom njihovih sotrudnikov, ki na ulicah nastavljajo dame, poimenovali kot strice.
Zaradi slovenskih klerikalnih korenin ima na┼í narodni duh, levi in desni, pa─Ź zavore pred izrekanjem grobih dejstev, zato za umazanije poi┼í─Źemo nelogi─Źno ljubke besede, ki jih zares ne uporabljamo. ─îe koga na primer javno imenujemo “dragi” (dragi Borut, Zoran, Igor …), to pomeni “prekleti”.
Beseda stric pa je tako ali tako ┼że prastara fraza za zakrivanje spotakljivih spolnih praks. Zato v klasi─Źnih romanih kar mrgoli raznih stricev in ne─Źakinj. In tisti, ki tega niste opazili (ker v ┼íoli silijo otroke brati romane povsem prezgodaj, pa─Ź po diktatu zgodovinskih obdobij, ne po smislu za razvoj otroka), imate prilo┼żnost, da lahko mnogo odli─Źnih klasi─Źnih romanov za─Źnete brati znova. Obljubim, da boste odpirali usta, kak┼íne pikantne odvratnosti ste neko─Ź kot ┼íolarji prezrli, ker ste predvidevali, da je stric obiskal ne─Źakinjo zato, da ji je prinesel ─Źokolado. Ona pa ga je potem iz hvale┼żnosti pa─Ź poljubila na lice, kot se za lepo vzgojeno damico spodobi.

Zoki in hlapec Jernej
Z Jankovi─çevim bomba┼íkim razbitjem vlade je Slovenija torej dokon─Źno ostala brez stricev. Morda oni tega ┼íe ne vedo, ampak bodo kmalu. Morda bodo ob tem celo presene─Źeni (in malo u┼żaljeni) spoznali, da niso bili oni tisti, ki so neko─Ź v sme┼íni ─Źetici pri┼íli “nastavljat” Zokija za carja pozitivcev, ampak je bil v resnici Zoki tisti, ki jih je spretno nastavil, ker je pa─Ź potreboval u─Źinkovit reklamni spot za volitve.
Strici so ga ubogali in brezpla─Źno priskakljali k njemu, seveda je bila zdaj absurdna zamisel nekaterih od njih, da bi ga lahko odpoklicali z mesta, kamor so mu pomagali priti. “Dragi hlapec Jernej,” bi rekel Zoki, “lepo, da si se zame potil, dobil ┼żulje, ampak za to si bil pla─Źan, kolikor si si pa─Ź izpogajal; kmetija pa je zdaj moja in od nikogar drugega!”

Bolje majhna stranka kot velik ni─Ź
Zato je Zoki kot realisti─Źni makiavelist v trenutku, ko so se zaradi nara┼í─Źajo─Źe Alenkine samozavesti za─Źele stvari zanj odvijati narobe, sklenil temeljito preme┼íati karte. To je eden od najstarej┼íih politi─Źnih receptov ÔÇô ─Źe ka┼że slabo, se nerodno spotakni in prevrni igralno mizo. Zoki ima stranko, vso tisto naporno infrastrukturo lokalnih odborov, ki ne pridejo niti od stricev niti od svetega duha. Bolje majhna stranka kot velik ni─Ź.
Kaj pa ima Alenka? Zato Zoki ra─Źuna, da bodo kmalu, ko se bo razkadila jeza, strici spet staknili glave in rekli: “Danes je nov dan in Zoki je edini, ki lahko kaj stori.” In bodo pohlevno spet pri┼íli k njemu pet Hej brigade. ─îeprav se bo poslej pri Zokiju jasno vedelo, da je on stric, tisti okoli njega pa zgolj ne─Źakinje.
Zato ne razumem komentatorjev, ki Zokijevo zmago razgla┼íajo za politi─Źni samomor. Saj so vendar isti strici, ki so samo dan prej karali Zokija, kot bi bil majhna, prestra┼íena ne─Źakinja, ┼że v soboto zve─Źer na Hej brigadah istemu Zokiju delali srame┼żljive dekli┼íke poklon─Źke, ko se je v generalski pozi sprehajal mimo. Kar samo dokazuje, kako prekleto prav je imel Zoki, ko je iz Alenke, ki je hotela postati teta, v eni sami potezi spet naredil ne─Źakinjo.

Dr. Alojz Ihan, dobitnik Ro┼żan─Źeve nagrade, zdravnik, specialist klini─Źne mikrobiologije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

ZAKAJ KOMBINIRAN VOLILNI SISTEM?

Predsednik dr┼żave g. B. Pahor je 26. oktobra lani napovedal, da bi ┬╗rad odmrznil ledeno dobo v politiki┬ź in da je pri┼íel ─Źas, da spremenimo ┼że ve─Ź kot 20 let star ┬╗za─Źasen┬ź Zakon o volitvah. Ali, kot se je izrazil, ┬╗┼íe nikoli nismo bili tako blizu soglasja o spremembi volilne zakonodaje┬ź. Zato je skrajni ─Źas, da se vpra┼íamo, kak┼íen volilni sistem potrebujemo.

1. RAZLI─îNI VOLILNI SISTEMI
Dejstvo je, da imajo danes dr┼żave zelo razli─Źne volilne sisteme, ki s svojo razli─Źnostjo zapolnjujejo celoten spekter od ortodoksno ┬╗sorazmernih┬ź (proporcionalnih) do ortodoksno ┬╗ve─Źinskih┬ź (knock-out) sistemov. Ta razli─Źnost izhaja deloma iz razli─Źnosti kultur posameznih narodov, deloma pa iz posledic dejstva, katera politi─Źna opcija je bila na oblasti, ko se je sistem v posameznih dru┼żbah pripravljal in sprejemal. Zato gotovo ni mogo─Źe enostavno trditi, da je en sistem ┬╗bolj┼íi┬ź od drugega. Vpra┼íanje, kateri je bolj┼íi, moramo prevesti v vpra┼íanje: kak┼íen sistem bi bolj ustrezal specifikam posamezne dru┼żbe oz kateri bi ustvarjal manj problemov. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da ─Źeprav je volilni sistem klju─Źni element demokrati─Źnosti posamezne dru┼żbe (brez demokrati─Źnih volitev v dru┼żbi ni demokracije!), vse spremljajo─Źe te┼żave ne izhajajo vselej iz same narave sistema, temve─Ź pogosto iz narave dru┼żbe same. Ali, kot je rekel nekdo od uvodnikov na posvetu o volilnih sistemih na Pravni fakulteti (v sredo, 11. dec 2013): ┬╗Za Nem─Źijo so vsi volilni sistemi dobri. Za Italijo so vsi slabi┬ź.
Ko govorimo o razli─Źnosti volilnih sistemov, pa ne gre zgolj za volitve v o┼żjem pomenu. Zelo pomembno je namre─Ź, kak┼íen je sistem obra─Źuna in pora─Źuna volilnih glasov, zlasti tistih, ki jih sistem opredeljuje kot ┬╗neuspe┼íne┬ź. To so glasovi, ki so jih volivci oddali kandidatom (pri nas strankam), ki se niso prebili prek volilnega praga. Nekateri jih imenujejo ┬╗zavr┼żeni glasovi┬ź, kar pa seveda niso. Prav ti glasovi lahko odlo─Źilno dolo─Źajo razmerje politi─Źnih sil, saj se v nekaterih sistemih delijo sorazmerno, v drugih pa predstavljajo nekak┼íen ┬╗bonus┬ź uspe┼ínej┼íim politi─Źnim strankam. V tem primeru seveda pada ┬╗sorazmernost┬ź sistema volitev, vse do to─Źke, ko se lahko za─Źnemo spra┼íevati o legitimnosti volilnih rezultatov. Toda o tem kasneje.

2. NEKATERE SPECIFIKE SLOVENSKE DRU┼ŻBE
Da bi lahko odgovorili na vpra┼íanje, kak┼íen volilni sistem bi ustrezal Sloveniji, moramo najprej ugotoviti, v ─Źem se na┼ía (politi─Źna) kultura in dru┼żbena struktura bistveno razlikujeta od politi─Źnih kultur drugih dr┼żav.
Del odgovora nedvomno le┼żi v dejstvu, da smo mlada dr┼żava, s kratkotrajno zgodovino ve─Źstrankarskega sistema in s ┼íibko organiziranostjo civilne dru┼żbe, zaradi ─Źesar mo─Ź in vpliv dobro organiziranih politi─Źnih strank prihaja ┼íe toliko bolj do izraza. Njihov vpliv na volitve je tolik┼íen, da je volja volivcev prakti─Źno izni─Źena, rezultati volitev pa manipulativni. Zatrdimo lahko, da ni izpolnjena zahteva 81. ─Źlena na┼íe Ustave, ki pravi, da morajo imeti na volitvah odlo─Źujo─Ź vpliv volivci. Danes imajo pri nas odlo─Źujo─Źi vpliv na volitve nedvomno politi─Źne stranke, zato upravi─Źeno govorimo o mo─Źni partitokraciji in ┼íibki demokraciji slovenske dru┼żbe.
Pa vendar po mojem glavni problem ni v tem, temve─Ź v dejstvu, da v Sloveniji nimamo uspe┼íno lo─Źenih vej oblasti. ┼áe vedno smo nekak┼ína totalitarna politi─Źna dr┼żava, v kateri sta zakonodajna in sodna veja oblasti absolutno podrejeni politi─Źno-izvr┼íni oblasti. Na eni strani se to ka┼że kot sistemska odvisnost Parlamenta od (vsakokratne) vladne koalicije. Poslanci strank vladne koalicije v DZ, spo┼ítujo─Ź partijsko disciplino, praviloma striktno zavra─Źajo vse predloge opozicije in sprejemajo vse predloge vlade, tudi, kadar so ti nedore─Źeni in slabo pripravljeni. To nas vodi v hiperprodukcijo slabe zakonodaje, ki jo je treba neprestano spreminjati in popravljati. Na drugi strani pa odvisnost na┼íe sodne od izvr┼íne oblasti najbolje potrjuje dejstvo, da so na┼ía sodi┼í─Źa v zadnjih mesecih ┬╗odkrila┬ź vrsto zakonskih dolo─Źil, ki omogo─Źajo zamrznitev premo┼żenja pravnomo─Źno obto┼żenemu, odvzem nezakonito pridobljenega premo┼żenja in prenos dokaznega bremena o izvoru premo┼żenja na osumljenega. Ker ta dolo─Źila niso povsem nova, nova pa je praksa njihove uporabe, lahko upravi─Źeno sklepamo, da se niso spremenile pravne podlage, temve─Ź je sodstvo dobilo nekak┼ína ┬╗nova navodila┬ź. In ta navodila so lahko pri┼íla samo iz izvr┼íne oblasti, skoraj gotovo kot posledica ljudskega revolta zaradi korupcije in nezaupanja v institucije oblasti.
Totalitarnost oz civilna nerazvitost slovenske dru┼żbe pa ima ┼íe eno razse┼żnost, ki nas mo─Źno obremenjuje. To je neuspe┼íno lo─Źevanje Cerkve od Dr┼żave, zaradi ─Źesar je RKC pri nas dejansko prisotna v oblikovanju ve─Źine politi─Źnih odlo─Źitev (ali vsaj neposredno odvisna od njih), njen interes za vplivanje na volitve pa zato neizmeren. ─îe se v Nem─Źiji ali Franciji, celo v Italiji ali ┼ápaniji, zamenja politi─Źna garnitura, se odnos Dr┼żave do Cerkve oz polo┼żaj Cerkve v teh dr┼żavah prakti─Źno ne spremeni. V Sloveniji je druga─Źe: z zmago desnice v Sloveniji, Cerkev nekako so-vlada, z zmago levice se njen vpliv in privilegiji za─Źnejo zmanj┼íevati. Prav neuspe┼íno lo─Źevanje Cerkve od Dr┼żave mo─Źno vpliva na ohranjanje prislovi─Źne politi─Źno-ideolo┼íke bipolarnosti slovenske dru┼żbe in slovenskega volilnega telesa. Na nemo─Ź slovenske dru┼żbe torej, da preraste zgodovinska razhajanja in se usmeri v skupne razvojne projekte.
Gledano sociolo┼íko je Slovenija ┼íe vedno totalitarna dr┼żava, z nerazvitimi institucijami civilne dru┼żbe, s politi─Źno nadmo─Źjo izvr┼íne oblasti nad zakonodajno in sodno, s stalnim prizadevanjem za diktaturo nad mediji, z nekak┼íno ┬╗┼ítabno┬ź organiziranostjo politi─Źnih strank, z ideolo┼íko razklanim volilnim telesom; z nerazvito demokracijo torej.

3. KAKŠEN VOLILNI SISTEM BI NAM TOREJ USTREZAL?
Najprej moramo ┼íe enkrat poudariti, da imamo ┼íe vedno volilni sistem, ki je bil leta 1992 pripravljen in sprejet v naglici, s poudarkom, da je to za─Źasen volilni sistem, pripravljen za volitve leta 1992. In da bo kasneje spremenjen in dopolnjen. Toda tega ┬╗kasneje┬ź ┼íe nismo do─Źakali.
Zna─Źilnost tega sistema je proporcionalnost, sistem pa je v za─Źetku vseboval tudi dolo─Źeno personifikacijo z uvedbo preferen─Źnega glasu. Z nekaterimi spremembami je politi─Źnim strankam uspelo to dolo─Źilo iz sistema izbrisati, tako, da volitve zdaj dajejo politi─Źno mo─Ź direktno strankam. Od njih so zato neposredno odvisni tudi izvoljeni poslanci, kar je vseskozi razvidno iz njihovega delovanja v DZ. Brez neodvisnih poslancev pa ni demokracije, kot je ve─Źkrat poudaril F. Bu─Źar.
─îeprav sem uvodoma zapisal, da so danes v svetu oz v EU prisotni volilni sistemi vseh oblik, pa C. Ribi─Źi─Ź pogosto opozarja, da se z razvojem dru┼żb razvijajo tudi volilni sistemi. V XIX. stoletju naj bi tako prevladovali ve─Źinski, v XX, proporcionalni, zdaj pa vse ve─Ź dru┼żb i┼í─Źe popravke v smeri kombiniranih volilnih sistemov. Samo z njimi je namre─Ź mogo─Źe zajeti razli─Źne interese posameznih dru┼żbenih skupin, s tem zagotavljati aktivno dr┼żavljanstvo in preko uravnote┼żenja teh interesov tudi potrebno stabilnost izvoljene oblasti.
Vsi argumenti torej govorijo za to, da Slovenija danes potrebuje kombiniran volilni sistem. Ve─Źinski volilni sistem (tega vedno znova predlaga J. Jan┼ía oz SDS) bi prav zaradi razklanosti na┼íega volilnega telesa neprestano zastavljal vpra┼íanje legitimnosti in vodil v poglabljanje ideolo┼íkih konfliktov. Torej prav nasprotno, kot trdijo njegovi predlagatelji, tudi v nadaljnjo politi─Źno nestabilnost. Nepersonificiran proporcionalni sistem pa, kot sem ┼że zapisal, ohranja in krepi partitokracijo, ki ne omogo─Źa normalne demokratizacije slovenske dru┼żbe.

4. PREDNOSTI KOMBINIRANEGA VOLILNEGA SISTEMA
Predlog takega kombiniranega volilnega sistema (Mihel─Źi─Ź-Kristan-Pintarjev predlog) je ┼że marca lani v parlamentarno proceduro vlo┼żil ZDUS z ve─Ź kot 5.700 podpisi volivcev. Toda njegovo obravnavo je vse doslej blokirala PS s svojim problemati─Źnim predlogom o ukinitvi volilnih okrajev (kar bi pomenilo pove─Źevanje centralizacije in nove volilne manipulacije). Predlog kombiniranega volilnega sistema smo pripravili na podlagi nem┼íkih izku┼íenj, kjer velja ┼że ve─Ź kot ┼íest desetletij. Prav letos se je spet izkazal, saj so volivci na njegovi osnovi izlo─Źili dosedanjo vladno liberalno stranko, vladajo─Źe konservativce pa prisilili v kombinirano vladanje s socialisti. Tudi na┼í predlog, tako kot nem┼íki sistem, daje vsakemu volivcu dva glasova in hkrati razpolavlja ┼ítevilo volilnih okrajev iz sedanjih 88 na 44.
S prvim glasom volivci v vsakem volilnem okraju izvolijo poslanca po ve─Źinskem principu. S tem volivci s prvim glasom glasujejo za svojega poslanca, ki ima v tem okraju ve─Źletni domicil. Tega poslanca volivci izvolijo neposredno, z ve─Źino glasov (v prvem ali drugem krogu). S tako re┼íitvijo dobivajo kandidati civilne dru┼żbe prvi─Ź realno mo┼żnost izvolitve, izvoljeni poslanci pa status relativne svobode in neodvisnosti od politi─Źnih strank oz bolj zavezujo─Ź odnos in odgovornost do volivcev. Taka re┼íitev pa obenem sili politi─Źne stranke, da na ta del kandidatnih list namesto svojih aparat─Źikov ponudijo kvalitetne in konkuren─Źne kandidate.
Z drugim glasom volivec voli politi─Źno stranko, ki ji bo zaupal oblikovanje vlade in vodenje (upravljanje) dr┼żave, vendar pri tem personificira odlo─Źitev skozi preferen─Źni glas strankarskega kandidata: ne voli torej liste, temve─Ź izbere povsem dolo─Źenega kandidata na njej.
┼átevilo ┬╗zavr┼żenih┬ź glasov se v tem sistemu bistveno zmanj┼ía, delitveni bonus uspe┼ínim strankam postane manj pomemben in tako izvoljena oblast legitimnej┼ía.

Z DEMOKRATIZACIJO SISTEMA VOLITEV V DEMOKRATIZACIJO SLOVENIJE!
Z uvedbo takega volilnega sistema bi DZ postal bolj podoben parlamentu, mo─Ź politi─Źnih strank v DZ bi se relativno zmanj┼íala, omilil bi se avtomatizem glasovanja. Vse to bi sililo vladne stranke v dogovarjanje in iskanje konsenza, dr┼żavno upravo in vlado pa v predlaganje bolj┼íih, bolj usklajenih zakonskih predlogov. Hiperprodukcija nedomi┼íljenih zakonskih dolo─Źil, ki je danes tako zna─Źilna za na┼í DZ, pa bi se zmanj┼íala.
Predlagani volilni sistem bi tako pomenil racionalizacijo sistema upravljanja dr┼żave na ve─Ź ravneh in delno de-ideologizacijo strank. Mogo─Źe bi nas celo pripeljal v situacijo, da se dogovorimo o osrednjem ideolo┼íkem vpra┼íanju, ki danes lo─Źi Slovence na ┬╗leve┬ź in ┬╗desne┬ź: da se iz preteklosti obrnemo k prihodnosti in obenem oblikujemo sodoben Konkordat med Dr┼żavo s Cerkvijo. ┼áele s tem bi Slovenija dobila prilo┼żnost, da uveljavi demokracijo.
Model, ki ga predlagamo, bi moral (vsaj teoreti─Źno) ustrezati obema stranema razpolovljene slovenske politike: desnici, ki zahteva ve─Źinski sistem in levici, ki vztraja na sorazmernem principu, saj je smiselna kombinacija obeh. Dejansko pa ga zavra─Źata obe strani, kar jasno ka┼że, da v teh razpravah ne gre za iskanje re┼íitve in dobrega (bolj┼íega) volilnega sistema, temve─Ź se za temi razpravami skrivajo drugi interesi, zaradi katerih stranke vsako smiselno re┼íitev tega problema blokirajo. ZAKAJ?
Preprosto povedano: z blokiranjem pozitivnih sprememb volilnega sistema politi─Źne stranke blokirajo demokratizacijo slovenske dru┼żbe. ─îe se ne bodo sposobne dogovoriti za kombiniran volilni sistem, volivcem na naslednjih volitvah ne bo ostalo drugega, kot da sedanjih politi─Źnih strank enostavno ne volijo: ne levih, ne desnih.
Emil Milan Pintar

Ponovoletno pismo Vlada ┼Żabota

Strah nam ne bo gospodar

Ob slovesu od starega leta smo si torej s kozarci ─Źistega vina v rokah spet vo┼í─Źili in za┼żeleli sre─Źno in uspe┼íno novo leto. Hkrati je strahove preteklosti zopet odganjalo pokanje petard in svetle─Źih raket ÔÇô in marsikomu se je vsaj za trenutek zazdelo, da v Sloveniji zmoremo in da nam strah ne bo ve─Ź gospodar.

Toda prav popito vino nam je ┼że kar naslednje jutro pomagalo do spoznanja, da so vo┼í─Źila in ┼żelje eno ÔÇô resni─Źnost pa: izpraznjene denarnice, novi davki, vi┼íje cene, podalj┼íanje delovne dobe, te┼żke polo┼żnice, te┼żki ra─Źuni, pove─Źevanje brezposelnosti in rev┼í─Źine, dalj┼íanje ─Źakalnih vrst v zdravstvu ter nadaljnje bohotenje vseh vrst goljufij, la┼żi in korupcije.

┼Że res, da je pri tem morda neprijetno zakljuvalo tudi v glavi predsednika dr┼żave, saj bi zaostrovanje razmer v novem letu lahko razkrilo njegov bizarni populizem. Premierka se je morda ┼że navsezgodaj spet za─Źela bati Jankovi─ça in Jan┼íe ter skorumpiranih, kriminalnih ozadij. ┼átevilne ministre je ob vsem tem postalo strah jutranjih senc. Jankovi─ça, Bav─Źarja, Jan┼ío, ┼árota ter celo vrsto razkrinkanih ali ┼íe skritih kriminalcev in tajkunov je morda zoprno zmrazilo ob misli na morebitne zakonske spremembe ter preiskovalne organe in groze─Źe pravnomo─Źne obsodbe. Poslance je po prenapetih trebuhih nadle┼żno za─Źrvi─Źilo … A so si najbr┼ż vsak zase kot eden kar takoj tudi z olaj┼íanjem dopovedali, da se ljudje bojijo sprememb ÔÇô ter si v napihnjenih mislih ┼że zasnovali nekaj pre┼żve─Źenih floskul, kako da so prav oni edino in najve─Źje jamstvo slovenske stabilnosti.

Toda na polo┼żnice se nam neusmiljeno jasno zapisuje nekaj popolnoma drugega. In iz ┼ítevilk na njih bomo zlahka prepoznali odtise plenilskih prstov politi─Źnih barab. Vemo, kdo so. Prav ti isti so nam od ust, od zdravja in prihodnosti tik pred iztekom starega leta vzeli nove milijarde ter nam takoj nato povedali, da je za vsako ceno treba ohranjati ban─Źno tajnost. Ravno ti isti no─Źejo predlo┼żiti in sprejeti u─Źinkovitih zakonov. In ravno ti isti, ki nas ti┼í─Źijo na dno, nam tudi v novem letu nameravajo dopovedati, kako te┼żka in draga je v tej kalni mlaku┼żi razdalja od dna do povr┼íja.

Toda, predsednik, predsednica, ministrica, minister, poslanka, poslanec, na ra─Źunih in polo┼żnicah bodo jasno zapisana va┼ía imena. Z va┼íimi pla─Źami vred bodo prete┼żki, da bi se ob njih ┼íe lahko slepili in sprenevedali. Z njimi boste posegli po na┼íih domovih, po na┼íem zdravju, po sre─Źi na┼íih otrok, po dostojanstvu na┼íih star┼íev ÔÇô skratka: po svetih re─Źeh! In na njih bo dovolj jasno zabele┼żen vsak dan, ki si ga boste ┼íe drznili porabiti za prikrivanje korupcije, ban─Źnih bilanc, grabe┼ża in lopovov. Zabele┼żena bo tudi vsaka va┼ía la┼ż ali prazna beseda, ki si jo boste ┼íe drznili izre─Źi. Kajti vsak dan, vsako uro bomo garali za to, kar ste nam doslej zapravili.

Z novim letom torej vstopamo v nova razmerja. Gospe in gospodje lopovi in politiki, igre z na┼íimi svetinjami je konec. Ljudstvo namre─Ź ┼że stoji in ┼że vidi ─Źez povr┼íje. Ljudstvo vas bo namre─Ź mol─Źe, stisnjenih ─Źeljusti gledalo v ┼ítevilkah vsakega ra─Źuna in vsake polo┼żnice. In to ljudstvo je ┼że dokazalo, da zna prese─Źi razdeljenost in premagati strah.

To leto bo torej gotovo prelomno. Naj bo tudi uspe┼íno in sre─Źno!

Slovenija alpska dr┼żava

Za ocenjevanje uspe┼ínosti upravljanja slovenske dr┼żave je edino verodostojno merilo primerjava Slovenije z njenimi alpskimi sosedami (!)

Ale┼í ┼Żu┼żek nam predstavi zanimivo sliko dr┼żav, katerih del ozemlja le┼żi na alpskem obmo─Źju: Monako, Francija, Italija, ┼ávica, Nem─Źija, Liechtenstein, Avstrija in Slovenija. Alpske dr┼żave spadajo med najbogatej┼íe evropske (in svetovne) dr┼żave, bogatej┼íe so celo od skandinavskih. Kje je skrivnost njihovega uspeha in kje so razlogi, da je danes Slovenija najrevnej┼ía alpska dr┼żava? Leta 1938 je Slovenija imela 80 odstotkov ┼żivljenjske ravni Avstrije.

V gibanju Sinteza se mo─Źno pridru┼żujemo namigom avtorja, da je treba iskati vzroke v katastrofalno slabem upravljanju dr┼żave, njenega premo┼żenja in ustanov. Do takega sklepa so pripeljali tudi POSVETI, ki smo jih izvedli skupaj s tudi v svetu uglednimi strokovnjaki in o tem pi┼íejo na┼íi sodelavci v mnogih prispevkih. (Npr: U─Źinkovito upravljanje dr┼żave se odra┼ża v tem, da pravna dr┼żava deluje vzorno in je korupcija mo─Źno omejena; gospodarsko okolje je trgu prijazno in vlada gospodarski razvoj usmerja tako, da se optimalno izkori┼í─Źa konkuren─Źne prednosti, ki so nam dane; upravljavski nadzor podjetij v lasti dr┼żave je zelo kvaliteten in dr┼żavna uprava je u─Źinkovita tudi pri pobiranju davkov in omejevanju sive ekonomije; javni sektor deluje u─Źinkovito in stro┼íkovno racionalno; vlado vodi oseba, ki je eti─Źno neopore─Źna in ve┼í─Źa vodenja ve─Źjih socialno-ekonomskih sistemov.)

Vztrajno gojenje in podpihovanje “tradicionalne dru┼żbene razklanosti” je le krinka in maska za to, da se za njo skrije delitev zadnjega privatizacijskega plena. Zakaj pa tradicionalno “─Źrna” Bavarska in njena “rde─Źa” prestolnica (M├╝nchen) lahko mirno in uspe┼íno vodita dr┼żavo.

Poglejmo sliko, kaj nam jo prikazuje Ale┼í ┼Żu┼żek (vir: Planet Siol.Net )
Zakaj je Slovenija najrevnej┼ía alpska dr┼żava ?
Zakaj je Avstrija bogatejša od Slovenije ?
Bi se morala Slovenija zgledovati po Bavarski?

Koalicija civilne dru┼żbe

Upravljanje slovenske dr┼żave in njenega premo┼żenja je ┼że celo desetletje katastrofalno slabo. V za─Źetku februarja smo se ob spoznanju nujnosti po spremembi kulture in narave vodenja dr┼żave prvi─Ź sestali (dvajset predstavnikov razli─Źnih gibanj) in ugotovili, da do potrebne spremembe lahko pride le z izvolitvijo sposobnih in spodobnih ljudi, ki jim bo osnovno vodilo po┼ítenost in odgovornost in bodo delovali predvsem po zdravi pameti in ne po strankarski disciplini. Pobudo smo poimenovali ┬╗Neodvisni poslanci za spodobno Slovenijo┬ź. Nato smo v Iniciativnem odboru za─Źeli oblikovati vsebino in tako pripravili temelje za oblikovanje KOALICIJE CIVILNE DRU┼ŻBE. Osnovni namen je, da na pred─Źasnih volitvah Lista civilne dru┼żbe (neodvisnih kandidatk in kandidatov) prepri─Źljivo zmaga in nato z zakonodajnimi in drugimi ukrepi izvede program Koalicije in njenih ─Źlanic in tako uresni─Źi pogoje za pregledno in u─Źinkovito upravljanje dr┼żave v smeri trajnostnega gospodarskega in dru┼żbenega razvoja. Bistvo je vsebovano v dokumentih:

Kodeks vrednot neodvisnega poslanca

Ustanovna listina Koalicije

Poro─Źilo iniciativnega odbora

S pristopom aktivnih dr┼żavljank in dr┼żavljanov, dru┼żbenih gibanj, dru┼ítev, skupin, novo nastajajo─Źih strankarskih pobud, zdru┼żenj in drugih subjektov civilne dru┼żbe ter nato sodelovanjem pri organiziranju, ustanovitvi in delovanju Koalicije civilne dru┼żbe, se odpirajo mo┼żnosti za kvalitetno dru┼żbeno prenovo in bolj┼íe upravljanje dru┼żbe, dr┼żave in njenega premo┼żenja v korist vseh dr┼żavljank in dr┼żavljanov. Tega cilja tudi zaradi obstoje─Źega volilnega sistema, ki favorizira obstoje─Źe nekompetentne stranke ne bo moglo dose─Źi nobeno gibanje samo zase, niti kak drug nepovezan dru┼żbeni subjekt. Mogo─Źe pa ga je dose─Źi z enakopravnim in proaktivnim sodelovanjem in s skupnim nastopom na prihodnjih volitvah.

Izpolnite prilo┼żeno izjavo o pristopu in jo vrnite na naslov: koalicija@t-2.net

Po┼ítenje in eti─Źna dr┼ża

Resetirati je treba slovensko dru┼żbo, sicer politika ne bo bolj┼ía.

┼Że pred zadnjimi pred─Źasnimi volitvami se je vedelo, da sta bila ┼że takrat in tudi prej glavna akterja pozicije in opozicije, vsak po svoje, omade┼żevana. A privr┼żencem obeh se to ni zdelo pomembno oziroma so menili, da gre za natolcevanje druge strani, ki blati njihovo ikono. Ve─Ź »

Tribuna v CD

TRIDESET NEODVISNIH POSLANCEV ZA SPODOBNO SLOVENIJO

Jure Apih je v imenu gibanja za dru┼żbeno prenovo SINTEZA na Tribuni Dru┼ítva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu, 31.1.2013 predstavil projekt “NEODVISI POSLANCI”. Ve─Ź »