Pred kratkim sta dve koalicijski stranki vložili v parlamentarno proceduro Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Na vloženo novelo sta se s skupno odklonilno izjavo odzvali Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje nadzornikov Slovenije.
Pri oblikovanju predloga obravnavanega zakona je aktivno sodelovala tudi Sinteza – koalicija civilne družbe, zato v priloženem dokumentu argumentirano predstavimo, da GZS in ZNS nimata tehtnih argumentov za nasprotovanje predlaganim sistemskim spremembam v upravljanju SDH.
Mnenje Sinteze o stališču DZS in ZNS do predloga novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu.
Sinteza je svoje mnenje o potrebnih spremembah v upravljanju državnega premoženja pred kratkim predstavila tudi v zapisu, ki ga je Delo objavilo v sobotni prilogi (1.4.2017).

Kako smo gradili in kdo je odločal?

Kljub glasni ulici, je v tišini vladnih soban, več vlad nazaj, padla odločitev, da bomo zgradili šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ-6). Od vsega začetka so bili mediji in družbena omrežja polni dvomov o njeni smiselnosti, razvojni in okoljski škodljivosti ter o stricih iz ozadja in lobijskih omrežjih. Nekateri člani gibanja SINTEZA že od vsega začetka dogajanje aktivno spremljajo in tako je Vito Šoukal že sredi leta 2014 lahko napisal Kronologijo projekta TEŠ-6. Skoraj tri leta za tem je čas za ponovno branje Šoukalove kronologije. V deželo se pelje projekt, načrtovan v belih sobanah »podzemlja«, po zamisli sicer drugih stricev, a istih lobijskih omrežij in vlada ga uvaja z vso oblastno aroganco. Drugi tir!
V opomin in zresnitev tistih, ki še premorejo nekaj integritete in so vključeni v proces priprave ali sprejemanja odločitev o modalitetah izgradnje ustrezne železniške povezave pristanišča s srednjeevropskim zaledjem priporočamo ponovno branje Šoukalove kronologije, ki je tokrat še malo bolj personalizirana. Ni pomembno ali zaradi nemoči ali neznanja ali aktivne vpetosti v koruptivna omrežja, vaše sodelovanje pri veliki kraji bo ostalo zabeleženo in trajno na voljo javnosti.  – Dopolnjena Kronologija projekta TEŠ-6:

»Odgovorni pa imajo obraze in imena«

Najpreprosteje rečeno: zato, ker želimo preprečiti, da se zgodi drugi TEŠ 6:
Prvič, ne želimo, da se proga Koper – Divača gradi po astronomsko visoki ceni, po kateri jo želi izvesti vlada.
Drugič, ne želimo, da se gradnja proge Koper – Divača financira na najdražji možen način, kot to želi narediti vlada.
In tretjič, želimo, da se projekt gradi in financira transparentno, pod sprotnim nadzorom državnega zbora in javnosti, da ne bomo zašli v podobno situacijo kot v primeru TEŠ 6.
Na ta način želimo davkoplačevalcem privarčevati za eno milijardo in pol evrov nepotrebnih izdatkov, ki bi zanje nastali, če bi progo Koper – Divača gradili in financirali po vladnih načrtih.
In še to: sprejem našega predloga zakona ne pomeni poskusa “preprečiti, da bi se drugi tir sploh začel graditi” ali “upočasnitve pridobivanja evropskega denarja in začetka gradnje“, kot želi z manipulativnimi izjavami javnost prepričati novi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben. Nasprotno. Naš predlog zakona ne upočasnjuje nobenih aktivnosti v zvezi z izvedbo pripravljalnih del za gradnjo, niti ne upočasnjuje pridobivanja evropskih sredstev, saj vsi ti postopki že tečejo, kljub temu, da vlada nima niti sprejetega investicijskega programa, niti nima sprejetega zakona o gradnji drugega tira. (Zgornja logika Jureta Lebna bi potemtakem pomenila, da vlada s pisanjem zakona in investicijskega programa, ki ju še nima, pa bi ju morala imeti!, ruši in upočasnjuje aktivnosti, ki jih na tem projektu že izvaja). Vse te aktivnosti tečejo nemoteno naprej, kljub temu, da vlada nima razdelane niti končne vrednosti projekta, niti nima finančne konstrukcije projekta.
Naš predlog zakona omogoča le bistveno bolj racionalno načrtovano vrednost investicije, bistveno bolj racionalno financiranje investicije in omogoča transparentnost vseh postopkov gradnje in financiranja pod nadzorom državnega zbora in javnosti, čemur se vlada tako izogiba.  Več…
Jože P. Damijan, 14.3.2017

Novela ZSDH: za učinkovito upravljanje državnega premoženja

Zakaj je sprememba Zakona o SDH nujna?
Za uspešno poslovanje podjetja je najbolj pomemben njegov nadzorni svet (NS), tega pa naša zakonodaja žal ne upošteva, Potrditev za to lahko najlažje dobimo, če primerjamo NS našega državnega holdinga (SDH) – ta upravlja večino državnega premoženja – z NS nemškega podjetja Fraport, ki je med drugim tudi lastnik ljubljanskega letališča. To so podatki o velikosti in sestavi obeh NS ter ocena njune učinkovitosti:
– NS našega holdinga ima pet članov, ki jih na predlog finančnega ministra imenuje vlada, med njimi pa ni nobenega predstavnika dela in ne širših družbenih interesov. Vsaka od vladnih strank predvsem poskrbi, da so v njem primerno zastopane osebe, ki bodo poskrbele za njene posebne interese, kakršni koli to že so. Kako pomembno jim je to, lahko opazujemo prav te dni, ko nam grozi celo vladna kriza, ker se ne morejo dogovoriti, kdo bo v NS SDH dovolj dobro zastopal interese posamezne stranke. Ta naš NS ima torej značaj koalicijskega političnega organa, od katerega je težko pričakovati, da bo dobro upravljal državno premoženje. Da tej nalogi resnično ni dorastel in nam zato povzroča veliko družbeno škodo, lahko iz tedna v teden opazujemo po takih njegovih dosežkih, kot je včasih že kar sramotna razprodaja državnega premoženja, Cimos in podobno.
– NS Fraporta ima 20 članov, od katerih jih 10 zastopa interese lastnikov, preostalih deset pa interese dela. V kvoto lastnikov imenuje svoje predstavnike tudi država (občina, dežela in zvezna država), kvoto, ki pripada delu, pa zapolnjujejo predstavniki zaposlenih in od Fraporta neodvisni sindikati. Sestava NS je visoko profesionalna, poleg tega si NS pri sprejemanju pomembnejših odločitev pomaga še z znanjem18-članskega posvetovalnega organa, v katerem delujejo pretežno vrhnji menedžerji velikih nemških družb, ki s Fraportom niso interesno povezani. Za NS Fraporta je značilno predvsem naslednje: 1)Njegova sestava primerno odraža interese kapitala, zaposlenih, širše interese dela, ter splošne interese, to je ožje in širše države; 2)Primerno je poskrbljeno, da upravljanje pomembnega podjetja ne trpi zaradi nezadostne strokovnosti; 3)Ob velikosti in sestavi NS, kot ga ima Fraport, so možnosti za koruptivna ravnanja močno omejene, kar je sicer pri nas med večjimi problemi.
Kaj prinaša predlagana novela?
Organizirana civilna družba (Zveza sindikatov, Zveza upokojencev, Mladinski svet Slovenije, Sinteza) je v sodelovanju z dvema političnima strankama (SD in Desus) pripravila predlog zakona, s katerim bi se naj po nemškem zgledu preuredilo sedanje upravljanje SDH. Pomembne so predvsem naslednje spremembe, ki se jih predlaga:
– Sedanjim petim članom NS SDH naj bi se dodalo še pet članov, ki bi jih predlagali; dva Zveza sindikatov, po enega pa Zveza upokojencev, Mladinski svet in zaposleni iz podjetij holdinga. Nobena od teh organizacij v NS ne bi smela predlagali svojih funkcionarjev ali zaposlenih, kandidati pa naj bi izpolnjevali najvišje strokovne in etične kriterije.
– NS naj bi dobil več pristojnosti (še predvsem glede prodaje državnega premoženja), kakovost njegovih odločitev pa naj bi podpirali tudi strokovni odbori, katerih sestavo naj bi uredil Statut SDH.
Z uveljavitvijo obravnavanega zakona bi NS SDH deloval podobno kot Fraportov: veliko učinkoviteje bi upravljal naše skupno premoženje in se ne bi več prednostno ukvarjal z njegovo največkrat vprašljivo razprodajo. Za Slovenijo bi to predstavljajo prepotrebno spremembo in zato bi naša politika ravnala modro državniško, če bi sprejem zakona podprla.
Zakaj obravnavana novela ne navdušuje politikov?
Predlagane rešitve iz novele zakona vsakokratni vladajoči koaliciji odvzemajo današnji monopol nad upravljanjem državnega premoženja in jo prisiljujejo, da ključne upravljavske odločitve usklajuje z drugimi nosilci skupnih družbenih interesov. To pa je nekaj, na kar žal vsaka politika, naša pa še posebno, težko pristaja. Ne glede na to upamo, da premorejo naši poslanci dovolj državniške modrosti in bodo spremembe podprli; s tem bodo nedvomno veliko prispevali, da tudi naša država postane bolj normalna in ekonomsko bolj učinkovita.
SINTEZA – koalicija civilne družbe; 10.3.2017

Razmere v Sloveniji so kljub nekoliko prebujeni gospodarski rasti vse prej kot dobre. Za naše širše okolje (EU) tudi ni dvoma, da je v resni krizi. In podobno velja za preostali svet. Predvsem pa je v krizi neoliberalni kapitalizem.
Splošna kriza, ki smo ji priča, je predvsem sistemska bolezen aktualnih družbenoekonomskih odnosov in za njeno uspešno zdravljenje je potrebna pravilna diagnoza njenih vzrokov. Ker od politike tega ne gre pričakovati, mora biti civilna družba prednostno zainteresirana, da se vzroke krize kolikor mogoče pravilno opredeli, saj bo le na njihovem poznavanju lahko zahtevala prave rešitve za njeno obvladovanje.
Res so družbena vprašanja že po pravilu kompleksna, a tokrat kot, da izhoda sploh ni? In brez identificiranja enega glavnih povzročiteljev večine težav, s katerimi se svet danes srečuje, izhoda tudi ne bo.
Vse močnejši vpliv velikega kapitala na politiko in s tem na družbeno upravljanje, skrbi tudi za to, da se njegove odgovornosti ne razgrinja… piše Andrej Cetinski za Sintezino razpravo o iskanju razumne razlage za krizo.

O vzrokih družbene krize in njeni sanaciji

ZA BOLJŠE UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA
Sinteza, ZSSS, ZDUS, MSS in Socialni demokrati so pozvali vse parlamentarne stranke k podpori sprememb Zakona o upravljanju SDH.

Na današnjem srečanju predstavnikov Civilne pobude Sinteza, Zveze svobodnih sindikatov, Zveze društev upokojencev in Mladinskega sveta Slovenije z vodstvom Socialnih demokratov smo skupaj sklenili, da storimo korak naprej pri kakovostnem upravljanju državnega premoženja v korist vseh državljank in državljanov. Upravljalec našega skupnega premoženja, Slovenski državni holding, potrebuje več transparentnosti, več sodelovanja javnosti in več ekonomske demokracije, v kateri sta delo in kapital partnerja, ne pa, da se odločitve sprejemajo nepregledno in le v korist kapitala.
Predlog sprememb Zakona o Slovenskem državnem holdingu je nastajal v zadnjih mesecih, na pobudo Sinteze in v sodelovanju Socialnih demokratov z Zvezo svobodnih sindikatov, Zvezo društev upokojencev in Mladinskim svetom Slovenije. Ključne rešitve, ki jih prinaša:
• Širitev nadzornega sveta s 5 predstavniki javnosti (aktivne generacije, upokojencev in mladih) ter zaposlenih
• Jasnejši in bolj transparentni postopki pri dolgoročnem upravljanju in morebitni prodaji podjetij v državni lasti;
• Več odgovornosti nadzornega sveta in sodelovanja javnosti pri nastajanju Strategije upravljanja kapitalskih naložb države.
Socialni demokrati bodo usklajen predlog zakona danes posredovali koalicijskim in drugim parlamentarnim strankam s prošnjo za podporo in sopodpis za vložitev v parlamentarni postopek.
“Za boljše in bolj odgovorno upravljanje premoženja, ki pripada vsem državljankam in državljanom, moramo postaviti pregleden sistem, v katerem bomo lahko prepričani, da upravljalci pri upravljanju skupnega premoženja zasledujejo predvsem javni interes,” je danes ob robu sestanka še povedal predsednik SD Dejan Židan.

Predlog novele Zakona o SDH 01-03-2017

Spoštovani predsednik vlade, nikoli si nisem mislil, da bova kdaj tako komunicirala. Toda ker te drugače ne morem več doseči, se zdi javno pismo najboljša rešitev. Pišem ti zaradi porazne kadrovske politike tvoje vlade, svetovalcev v kabinetu in vseh tistih prišepetovalcev, ki ti spletkarijo za hrbtom.

K pisanju me je spodbudilo dogajanje v Slovenskem državnem holdingu v zadnjem tednu, pa tudi fiasko s prodajo Cimosa. Včerajšnje neformalno srečanje z Lidio Glavino, predsednico uprave SDH, je razblinilo še zadnje moje dvome: Miro, to kar počnejo tvoji podrepniki, predstavlja plenjenje države v najbolj divji obliki! Jasno mi postaja, zakaj je kadrovska politika utemeljena na negativni selekciji: zato, ker roparska klika, ki mimo tebe upravlja z državo, na vodilnih mestih potrebuje neinteligentne, nesposobne, nekarizmatične, a hkrati vodljive, lojalne in ponižne slamnate direktorje, predsednike in člane uprav, s katerimi upravljajo po svoji volji. Tvoja kadrovska politika vsekakor spominja na naravno nesrečo …

Pismo Miru Cerarju bržkone ne bo ničesar spremenilo, toda določene stvari je pač treba napisati

Četrt stoletja, vse od osamosvojitve Slovenije, so strokovnjaki za mednarodno in ustavno pravo, kot je prof. dr. Ivan Kristan, opozarjali slovensko politiko in slovenske vlade, leve in desne, da mora Slovenija notificirati Pogodbo o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije iz leta 1955. To pogodbo je ustrezno notificirala Jugoslavija, po njenem razpadu pa je nastala pravna praznina. Dejstvo, da je Slovenija ena od njenih naslednic, ne zajema v obliki konkretizacije mednarodnih pravnih pravic in obveznosti številnih vprašanj v medsebojnem odnosu Slovenije in Avstrije.
Toda slovenska politika, sposobna prisluhniti prišepetovalcem iz tujine, pogosto zlonamernim, se je do tega vprašanja obnašala skrajno indolentno. Vedno znova je dokazovala, da ni sposobna domisliti položaja in razvojnih perspektiv osamosvojene Slovenije v kontekstu globalnega spreminjanja Evrope. Da ni sposobna upoštevati slovenskih strokovnjakov in njihovih opozoril. Da sama ni sposobna dojemati Slovenije kot enakopravne države. Skratka, da je vse manj verodostojna pri upravljanju naše samostojne države.
Zdaj bo Slovenija seveda protestirala. Toda proti komu in proti čemu? Proti temu, da nam Avstrija – z ukinjanjem slovenskega jezika v deželni Ustavi Koroške, s postavljanjem »nadzornih ograj« na naši severni meji, s frontalnim napadom na slovenska podjetja in delavce na Koroškem, z nesramnim odpiranjem jezov ob poplavah,.. – neprestano dokazuje, da duh heimatdienstovstva vendarle še ni povsem izumrl? Ali ne bi bilo pravičneje, da ta politika, iz mandata v mandat manj kompetentna in bolj samovšečna, protestira proti sami sebi, ker je to vprašanje četrt stoletja zanemarjala? Mogoče je nastopil čas, da poslanci tega sklica družno, levi in desni, stopijo na cesto in protestirajo proti četrt stoletja vodeni politiki Državnega zbora!

V SINTEZI-KCD seveda podpiramo notifikacijo Avstrijske državne pogodbe, kot jo ZL predlaga DZ, toda z grenkim občutkom, da ta politika čedalje manj razume in obvladuje mednarodna razmerja suverene Slovenije, s tem pa ogroža ne le naš položaj in bodočnost, temveč tudi našo neodvisnost. Kar je dokazala tudi s pamfletom o naši razvojni viziji.
SINTEZO-KCD, 17.2.2017

PS: POMEMBNO OBVESTILO: Kdor želi osebno podpreti pobudo, naj na E-naslov (sinteza@t-2.net) pošlje polno ime in stavek: “Podpiram poziv za notifikacijo ADP, ki sta ga 12. maja 2015 vložila v Državni zbor dr. France Bučar in dr. Ivan Kristan.” Lahko pa svojo podporo posredujete tudi preko Zavezništva za notifikacijo ADP.

Nagovor Vinka Moederndorferja na državni proslavi ob slovenskem kupturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad.
Cankarjev dom, 7.2.2017

Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir (Svet) je nastal kot organizirana državljanska pobuda z namenom, 1)da bo pri izgradnji ustreznejše železniške povezave Kopra s srednjeevropskim zaledjem lahko tudi civilna družba vplivala na sprejemanje optimalnih rešitev in 2)da bo z ustreznim, strokovnim in poglobljenim nadzorom trajno deloval v smeri preprečevanja neupravičenega in nepreglednega trošenje javnega denarja. Svet, ki je neodvisen in samostojno delujoč civilnodružbeni organ, lahko izvršuje svoje poslanstvo zgolj s pomočjo javnosti, kateri preko medijev redno posreduje ugotovitve in preverjene informacije. Ugotovitve Sveta pa so, žal, slabe. Celoten projekt vlada in njene inštitucije vodi nepregledno, z neupoštevanjem številnih predpisov in zlasti z neupoštevanjem modrosti »dobrega gospodarja«.
A do sedaj so odgovorni vse te ugotovitve ignorirali in pomembna vprašanja, ki jih zastavlja  organizirana državljanska pobuda ostajajo neodgovorjena: Zakaj je DRI ocenjeni strošek gradnje povečal z 800 milijonov na 1,4 milijarde evrov? Kakšna je prava investicijska vrednost in kako se bo investicija financirala? Zakaj vlada dopušča, da njen minister in njegovi načrtovalci ne upoštevajo sklepov Računskega sodišča? Nekaj mora biti hudo narobe, da se javnim uslužbencem ne zdi vredno niti prisluhniti, niti odgovarjati.

Član Sveta, Jože P. Damijan, priznani profesor ekonomske fakultete in predstojnik Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje, z nespornim ugledom kreativnega kritika gospodarskega upravljanja države, je skupaj s skupino verodostojnih ekspertov (vsi so člani Sveta) v Sobotni prilogi (28.1.2017) objavil obširen članek o ugotovitvah ekspertnih skupin o tem velikem državnem projektu. Članek je bil objavljen pod naslovom »Drugi tir je mogoče zgraditi bistveno ceneje, če le upoštevamo standarde stroke«. Nekaj dni za tem je Svet organiziral javni posvet, na katerem so eksperti gradbenih, prostorskih, pravnih in ekonomskih ved pred polno dvorano z argumenti dokazali, da je Drugi tir mogoče zgraditi bistveno ceneje, če le upoštevamo standarde stroke. O predstavitvi rezultatov analize Sveta so poročali dobesedno vsi mediji. A ne predsednik vlade, ne minister, ne vodstva odgovornih inštitucij niso začutili potrebe po verodostojnem odgovoru. Kako je to mogoče v razviti, demokratični družbi?

Civilna oz. državljanska pobuda je posebna oblika neposrednega in samo-organiziranega državljanskega prizadevanja za vplivanje na politični proces predstavniške demokracije. Uspešnost tega prizadevanja je v prvi vrsti odvisna od tega, koliko uspe taki pobudi pritegniti pozornost javnosti in pridobiti njeno podporo. To lahko pridobi z javnim delovanjem, v katerem izkaže, da se zavzema za demokratične vrednote kot so obče dobro, javnost, vključenost, transparentnost, odgovornost, polaganje računov, racionalnost, itd.,

Svet je organizirana državljanska pobuda z ustrezno medijsko pozornostjo in podporo javnosti, a do sedaj se na to pobudo in njene ugotovitve še ni odzvala; ne vlada, ne ministrstva, ne institucije, ki projekt načrtujejo in vodijo in so za nepravilnosti tudi odgovorne. Gre torej za vprašanje, kako državljanskim pobudam omogočiti, da pravočasno (ex ante) obravnavajo in kritično preverjajo velike državne projekte. V svetu je že poznanih kar nekaj institucionaliziranih organizacijskih oblik, na primer: državljanske porote v ZDA in VB, načrtovalne celice v Nemčiji, konsenzne konference na Danskem, državljanski zbori v Kanadi in Avstraliji, Fishkinova posvetovalna anketa, pa Nacionalna komisija za javno razpravo, ki ima po zakonu status neodvisnega upravnega organa, itd.

Tudi v Sloveniji moramo razmisliti o ustrezni ureditvi tega področja saj gre za velike stvari. Gre za velik denar, gre za upravljanje države in gre za oženje prostora »podmiznemu« dogovarjanju z izrazitim korupcijskim tveganjem. Potrebno je institucionalizirati ustrezne organizacijske oblike državljanskih pobud, ki bodo lahko sproti in vnaprej preverjale in preprečevale hude napake in/ali zlorabe.

Miroslav Marc, član Sveta-DT, 11.2.2017