Banka Slovenije je zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper ljubljansko okrožno sodišče oziroma državo.
Guverner Jazbec zahteva, da parlamentarna preiskovalna komisija vrne zasežene zapisnike ožjega kolegija.

Banka Slovenije je tožbo vložila sredi minulega tedna, potem ko je okrožno sodišče 30. junija Banki Slovenije naložilo, da mora parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, izročiti zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja.
V Banki Slovenije pričakujejo, da bo upravno sodišče zdaj komisiji, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, naložilo, da v treh dneh vrne zapisnike in da morebitne kopije uniči. Prav tako zahtevajo, da sodišče članom komisije “prepove pregledovati, obravnavati, reproducirati ali kako drugače uporabljati zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja Banke Slovenije”.
Tudi podatki Evropske centralne banke (ECB)
Kot navajajo, zapisniki kolegijev guvernerja vsebujejo tudi podatke Evropske centralne banke (ECB), za katere veljajo posebna pravila zaupnosti. Tak primer je seja iz 10. decembra 2012, na kateri je kolegij razpravljal o nujni likvidnostni pomoči in postopkih odobritve pomoči pri ECB. ECB pa na ozemlju EU uživa privilegije in imuniteto, zato so tudi njeni arhivi nedotakljivi.
Logar izraža presenečenje, “da je upravno sodišče zadevo sploh vzelo v obravnavo in da ni že v začetku zavrglo tega postopka”. Po Logarjevem Banka Slovenije očitno išče načine, kako bi ovirala parlamentarno komisijo.
Izrek o tožbi do torka
Preiskovalna komisija se mora o tožbi izreči do torka. DZ je komisijo, ki jo vodi Logar, ustanovil lani spomladi, s prvimi zaslišanji prič pa je začela marca letos. Pri tem išče odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank.
V ECB najeli odvetniško firmo Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji
V Evropski centralni banki pa so za TV Slovenija potrdili, da so zaradi preiskave specializiranega državnega tožilstva zoper guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ter ostale vodilne in odgovorne v vrhu Banke Slovenije najeli znano odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. V ECB pri tem niso želeli podrobneje pojasniti, koliko jih bodo stali slovenski odvetniki in zakaj jih pravzaprav najemajo, saj v tej konkretni preiskavi tožilstvo in kriminalisti preiskuje vodstvo Banke Slovenije in ne ECB, je še poročala TV Slovenija.
STA, 06.08.2016

BANČNA SANACIJA;  Zakaj tako? – Zahtevamo odgovore!  – 15.3.2016 Navedena vprašanja lahko strnemo v eno samo. Povsod si oblasti prizadevajo reševati svoje banke in podjetja ter ščititi svoje državljane-vlagatelje; zakaj naše oblasti – denarna, izvršna in zakonodajna – raje uničujejo banke, razprodajajo podjetja in domačim vlagateljem jemljejo prihranke – ?!

V Banki Slovenije, v NLB-ju in v revizijskih hišah Ernest & Young ter Deloitte Slovenija poteka kriminalistična preiskava o izbrisu podrejenih obveznic, – 6.7.2016

Sintezino vprašanje pravosodnemu ministru: Guverner BS Boštjan Jazbec išče zaščito pri predsedniku ECB Mariu Draghiju,  – 7.7.2016

Pravosodni minister Goran Klemenčič pa na vprašanje Programskega sveta Sinteza-KCD ne odgovori. Vprašali smo ga, ali res organi pregona v prostorih BS ne morejo zaseči dokumentacije ECB ter, s katerim aktom je Slovenija ratificirala tak protokol in, ali je po njegovem mnenju takšna imuniteta primerna in, če ni, ali bo predlagal postopek, da se ta zaveza prekliče?

Česa se boji Mario Draghi? – 8.7.2016  Še isti dan, ko so na vrata guvernerja BS Boštjana Jazbeca potrkali kriminalisti, je protestiral guverner ECB Mario Draghi, da so kriminalisti v preiskavi zaplenili zaupne informacije oziroma dokumente ECB in da se tožilstvo v času preiskave ni potrudilo iskati rešitve, ki bi zagotavljala nedotakljivost teh dokumentov. Draghi je molčal ob preiskavah na Cipru, Irskem in v Italiji. Česa se torej boji v Sloveniji in zakaj Jazbec želi imuniteto ECB?

GUVERNER JAZBEC POLICIJI NE BO VEČ POMAGAL PREISKOVATI BANČNE LUKNJE,  – 19.7.2016

Takoj po tem, ko je guverner Boštjan Jazbec zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije napovedal prenehanje sodelovanja s policijo, je uradno ukinil posebno inšpekcijsko skupino, ki je policiji in tožilstvu pomagala pri preiskavi sumov kaznivih dejanj v slovenskih bankah.

V bankah zaznali že za več kot milijardo evrov škode, Banka Slovenije pa je ukinila inšpekcijsko skupino!, – 24.7.2016

Pri preiskavi bančne kriminalitete je za policijo pomembno tudi sodelovanje z Banko Slovenije, kjer so nedavno potekale hišne preiskave zaradi suma zlorabe položaja pri sanaciji bank iz leta 2013. Doslej je v okviru Banke Slovenije s policijo in tožilstvom pri preiskovanju bančne sodelovala posebna inšpekcijska skupina, vendar je Banka Slovenije s spremembo statuta to službo integrirala v organizacijsko strukturo in ta ne bo več delovala.