Agrokor, trojanski konj korporacijskega kapitala

Emil Milan Pintar v svojem blogu AGROKOR, TROJANSKI KONJ… pravi, da je prodaja Mercatorja le del mnogo večje igre; v tej prodaji vidi strategijo pospešenega prodora korporacijskega kapitala, torej popolno vključitev Slovenije v “skupen evropski trg”, ki ne more delovati drugače kot s totalno zmago velikih trgovskih, pa tudi prehranskih evropskih (transnacionalnih) korporacij nad razdrobljenimi slovenskimi proizvajalci.
Na primeru Ukrajine prikaže logiko delovanja transnacionalnega kapitala. EU ne vključuje Ukrajine v “srečni evropsko družino” iz humanitarnih razlogov, temveč med drugim zaradi dote, ki jo prinaša: kakih 5 mio delavcev, ki bodo v EU pripravljeni delati za plačo okrog 400 evrov in prostranih polj, kjer bo mogoče pridelovati GSO prej, kot kjerkoli v EU….  V “Procesu dokončne integracije ukrajinske ekonomije in družbe v evropsko družino” se v resnici dogaja: “raznarodovanje” gospodarstva, “raznarodovanje” inteligence, ki že odhaja (brain-drain), “raznarodovanje” načina življenja. Sledi “raznarodovanje” naroda? Vredno se je vprašati: Se vse to dogaja tudi pri nas? Odgovor je jasen: Seveda se, le številke je treba zmanjšati za 10 – 50 krat, in videli boste, če le niste povsem zaslepljeni.

Prodaja Mercatorja:
Slovenci imamo že danes največ prodajnih površin v velikih trgovskih centrih na prebivalca in največ velikih tujih prodajnih centrov tipa Lidl, Hofer, Spar, Bauhaus itd. Za to je poskrbel prav g Jankovič. Ko je uničil male prodajalne in “pointegriral” konkurenco, si je ustvaril velikansko razliko med nabavno in prodajno ceno (ekstaprofit), kar je pritegnilo vse večje trgovske korporacije. Zdaj je Mercatorja prevzel Agrokor, ki bo nadaljeval z Jankovičevo filozofijo: pritiskom na proizvajalce. Toda s pomembno razliko: če je Jankovič ob pritisku na proizvajalce še vedno izkazoval izrazito nacionalno noto (v dobro slovenskega blaga na policah), bo ta nota zdaj imela hrvaški in obstoječi Agrokorjev proizvodni nadih. Pa to ne bo zgolj pritisk na cene, saj Agrokor svojim dobaviteljem menda dolguje že 1,6 milijard evrov!
Pa nazadnje sploh ne gre za to. Že Jankovič je v celoti sprejel filozofijo kapitalskih korporacij: globalizacija prehranskega trga zaradi večjega profita. Todorovič bo to, stisnjen z dragimi dolgovi, nadaljeval še bolj brutalno. Nujna posledica je uničenje večine proizvajalcev olja, sladkorja, mlečnih izdelkov, mesnih izdelkov itd. Razdrobljeni proizvajalci se pritisku “globalizacije” ne bodo mogli upreti brez izrazite nacionalne strategije. To, kar je začel Jankovič, bo dokončal Todorovič. Ne zato, ker sovraži Slovence. Ne, Agokor nima nobene druge izbire: ali sam postane nasilna evropska korporacijska družba, ki bo poslovala po znanih globalnih pravilih (torej, ponujala bo kitajski česen, nizozemski peteršilj, egiptovsko čebulo, ukrajinsko moko, sumljive italijanske sire, itd, vse pripeljano na naše police povsem preparirano in kemizirano!) ali bo končal kot Mercator. In ena od evropskih veleprodajnih mrež bo dobila celoten Agrokor (z Mercatorjem vred) za bagatelo. O tem ni prav nobenega dvoma, Agrokor je TROJANSKI KONJ EVROPSKEGA KORPORACIJSKEGA KAPITALA!

KAJ LAHKO STORIMO?  VELIKO!
Takoj moramo oblikovati nacionalno strategijo samooskrbe pod geslom »z njive direktno na mizo«. Z ustrezno davčno zakonodajo in drugimi stimulativnimi ukrepi (npr s povezavo nezaposlenosti in deli za pomočjo v kmetijstvu!) je treba spodbuditi malo, kvalitetno pridelavo hrane, poskrbeti za racionalen prenos do potrošnika (zadružništvo vseh oblik), vplivati na spremembo navad potrošnikov, poostriti nadzor hrane v supermarketih itd. Predvsem pa je treba vrniti možnosti za obstoj majhnih trgovin. Nekaj primerov: znižati (plačati) najemnino majhnim trgovinam s hrano domače proizvodnje, ki morajo biti odprte vsaj 14 ur dnevno. Dovoliti kmetom, da prodajajo kontrolirane pridelke direktno potrošnikom. Dovoliti in uzakoniti neposredno delovno pomoč kmetijam za plačilo v naturi (s pridelki) ali v zameno za vrtove. Uvesti neposredno menjavo prehrambenih viškov z vrtov, medsebojno pomoč potrošnikov in pridelovalcev, časovne banke. Itd, itd. Čas je, da tudi državni uradniki in zakonodajalci pokažejo malo konstruktivne ustvarjalnosti!
Pa bomo to storili? Vprašajte tiste, ki kandidirajo!
Povzetek pripravil Miroslav Marc

3 thoughts on “Agrokor, trojanski konj korporacijskega kapitala

  1. V Švici, enem centru kapitalizma, so že davno ugotovili, da je prav in koristno, da je domača zemlja obdelana, kar lahko vidi, kdor se vozi po Švici.
    Tudi predelava lesa se splača in še marsikaj, a v Sloveniji to ne velja. Kriv je poslovni strošek in nekonukrenčne slovenske plače, ki so enkrat nižeje kot avstrijske in trikrat nižje kot v Švici. Vodstva pa so vrhunska in tudi njihove plače. Naše znanje o poslovanju in gospodarjenju pa je seveda vrhunsko, trdijo na Univrezah in politiki. Le praksa je deviantna, drugi so nam jo zagodli.
    Zato se pri nas se pa nič ne splača, saj vse dobimo, če ne drugače pa s krediti, že od 1945 dalje. Če jih pa ne zmoremo vrniti, so pa drugi krivi in odgovorni; za levičarje so to “črni kapitalisti”, za (katoliško) desnico so pa to “rdeči hudiči”, le Slovenci ne! Premeteno udobno! Utopično!
    Neizkoriščen slovenski gozd oziroma les ponuja potencial za 30.000 kvalitetnih delovnih mest, sta slovenski javnosti spet povedala strokovnjaka v nedavni oddaji Studia City. Mariborski ekonomski univerzitetni strokovnjak pa še pove, da lesna panoga, ki predstavlja zdaj le 1,5 odstotka BDP in zaposluje še 20.000 ljudi, žal pa nima ne sposobnosti in ne znanja, da bi lahko pričakovali kakršne koli nove rezultate pri gospodarjenju z neizrabljenim slovenskim lesom. Problem je pomanjkanje znanja za inovativnost in konkurenčnost na trgu. Politika, vlada in državni zbor pa niso v ta namen oblikovali nobenega projekta za ta speči potencial.

  2. Hvaležna sem Agrokoru, ker sem včeraj v Merkatorju kupila sadje res ugodno. Se strinjam , da je treba pripeljati hrano z kmetij na mize ampak res ne vem kdo bo za 0,5kg ajdove moke dal 4 eur(cena, ki je kmet ima na trgu). Glede neoporečnosti hrane (bio npr) bi se dalo še marskikaj povedati… to da nonice hodijo na trg in prodajajo zelenjavo kot domačo čeprav so pol ure pred teme bile pri kašnem veletrgovcu v nabavi je več kot žalostno. Pa tud kmeti niso ravno navdušeni, da prodajajo direktno kupcem. Če pa kupiš direktno jih veliko ima cene kot v supermarketih , ki imajo 100% marže. Žal je bio predelava bolj ali manj nateg. Obstaja pa velika nevarnost gso pridelkov glede na to da 80% semen uvozimo.

Dodaj odgovor za Rebeka007 Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja