Umetna inteligenca (UI) je vse bolj uporabno orodje za pridobivanje raznovrstnih informacij pa tudi za opravljanje vrste intelektualnih storitev. Ker postaja upravljanje države vse bolj pereč družbeni problem, se mi je zdelo primerno tudi njo povprašati , zakaj te težave. Odgovore , ki sem jih (od Chat gpt – 3) prejel na dvajsetih straneh, bom poskušal kratko predstaviti v nadaljevanju.
Naj prej me je zanimalo, katere države v Evropi so razvojno najbolj uspešne. Po mnenju UI so to predvsem skandinavske države in Švica, med zelo uspešne pa uvršča še Nemčijo, Nizozemsko in Avstrijo. Njihova uspešnost naj bi temeljila predvsem na profesionalni državni upravi, razviti kulturi političnega kompromisa, decentralizaciji politične oblasti in nizki korupciji.
Slovenijo uvršča UI med srednje uspešne države, podobno kot Italijo. Njene dobre strani naj bi bile predvsem kakovost in varnost življenja, stabilne demokratične inštitucije, dokaj dobra infrastruktura, v primerjavi z drugimi balkanskimi državami ne zelo visoka korupcija. Je pa po mnenju Ui Slovenija na številnih področjih dokaj šibka in za odpravo teh slabosti naj bi izvedla predvsem naslednje ukrepe:

• Profesionalizacijo in depolitizacijo kadrov državne uprave, kar bi poleg drugega zahtevalo opustitev prakse, da se ob menjavi vlade v državni upravi menja ključne kadre.
• Radikalno poenostavljanje in skrajšanje administrativnih postopkov.
• Reforma sodstva, predvsem s ciljem skrajšanja sodnih postopkov in omejevanja proceduralnega zavlačevanja.
• Uvesti kulturo merjenja rezultatov dela in poslovanja v javnem sektorju.
• Zagotavljanje soglasij politike o razvojnih načrtih in drugih za državo pomembnih ukrepih.
• Večja decentralizacija političnega upravljanja države, predvsem tudi z ustanovitvijo regij.
• Reformirati zdravstvo, še predvsem s ciljem izboljšati njegov0 upravljanje in spremljanja učinkovitosti.
• Krepitev tehnokratske sposobnosti države z zaposlovanjem in usposabljanjem vrhunskih strokovnjakov, še predvsem s področja projektnega vodenja in digitalizacije.

V Sloveniji je močno prisotna polarizacija (politična razdvojenost), kar njen razvoj močno obremenjuje. O vzrokih za to in ukrepih za njeno omejevanje meni UI naslednje:

• Eden pomembnih vzrokov polarizacije je v Sloveniji »nedokončana zgodovinska delitev«.
• Slovenija je majhna država in v takem primeru je polarizacija praviloma močnejša.
• V Sloveniji je prevladala praksa, da »volilni zmagovalec pobere vse«, še predvsem močno kadruje v javnem sektorju, kar politiko močno razdvaja in tudi sicer zelo škoduje upravljanju.
• Slovenija doslej ni uspela razviti kulture političnega kompromisa.

Odgovorom, ki mi jih je dala UI, ne oporekam, niso me pa povsem zadovoljili. Danes ima namreč večina zahodnih držav težave z upravljanjem, kar dokazuje, da je demokracija v splošni krizi. Osebno menim, da jo je predvsem povzročil neoliberalizem, v največji meri s tem, ko je odločilno prispeval k spremembi temeljnih vrednot, ki se jih uporablja pri demokratičnem upravljanju. Etika je namreč eden ključnih elementov uspešnega upravljanja države, danes pa v njem zaznavamo vse več laži, zavajanj in korupcije, kar njegovo učinkovitost močno obremenjuje.
Neoliberalizem in oslabljena upravljavska etika pa sta aktivirala še en dejavnik, ki upravljanje dodatno otežuje. Demokracija je namreč splošno uveljavila prakso, da se parlament razdeli v koalicijo in opozicijo, pri čemer koalicija oblikuje vlado in izvaja izvršilno oblast, opozicija vlado nadzira, soglasno pa naj bi odločala predvsem o prednostnih razvojnih ciljih države. Ta mehanizem pa v številnih državah in tudi v Sloveniji ne deluje več, saj sta se koalicija in opozicija razvili v sovražna pola. ki koristi države podrejata strankarskim interesom in si tudi upravljanje medsebojno le še otežujeta.
Oslabelo demokracije je potrebno sanirati, saj bo zahodni svet sicer razvojno vse bolj zaostajal za avtoritarno vodenimi državami, kot je Kitajska. V okviru njene sanacije naj bi bile ključne naslednje sistemske spremembe, ki se v znatni meri zgledujejo po politični ureditvi Švice:

• Izvajanje izvršilne oblasti naj se poveri vladi, ki jo imenuje parlament, v njej pa sodelujejo le za zahtevno vodenje ustrezno usposobljene in etično neoporečne osebe.
• Parlament izvaja zakonodajno oblast in nadzoruje delovanje vlade.
• Volivci naj imajo ključni vpliv na sestavo parlamenta, njegovi člani pa naj bodo za svoje delo prednostno volivcem odgovorni.
• Politični model naj uveljavi primerne oblike decentralizacije politične oblasti, med katere se uvrsti tudi referendum.

Za mnenje o gornjih predlogih sem povprašal tudi UI. Ocenjevala jih je z več vidikov. Po njeni oceni predlog zadovoljivo rešuje naslednja vprašanja:

• Izvršna oblast ni več plen volilnega zmagovalca, zaradi česar se zmanjša kadrovska vojna in poveča kontinuiteta.
• Poveča se kakovost upravljanja, saj odlični kampanjski politiki niso nujno tudi dobri upravljavci.
• Krepi se etični standard države, saj je etična integriteta formalni pogoj oblasti.
• Predlagani model zmanjšuje tekmovalni model politike in krepi državotvorni model upravljanja.
• Veliko težav demokracije izvira iz tega, da sistem favorizira dobre politične borce ne pa dobrih upravljavcev države; ta problem predlagani model zadovoljivo razrešuje. Seveda ima predlagani model po mnenju UI tudi slabosti. Osrednja je slej ko prej ta, da ga bo težko praktično uveljaviti.

Očitno se tudi UI pridružuje mnenju, da Slovenci svojo državo slabo upravljamo. Razumno bi torej bilo, da sedanji politični model temeljito prenovimo. Tudi po mnenju UI bi bile potrebne predvsem tri spremembe:

• Sedanjo delitev parlamenta na koalicijo in opozicijo naj nadomesti rešitev, po kateri izvaja izvršno oblast strokovno in etično neoporečna vlada, zakonodajno oblast in nadzor vlade pa parlament.
• Posodobi naj se volilni sistem predvsem s ciljem, da bodo imeli volivci ključni vpliv na sestavo parlamenta, poslanci pa naj za svoje delovanje prednostno odgovarjajo svojim volivcem.
• Decentralizira naj se politično oblast z uvedbo pokrajin in večjih možnosti uporabe referenduma.

Z uvedbo gornjih sprememb bi se Slovenija v nekaj letih uvrstila med upravljavsko najbolj učinkovite države v Evropi. Podprimo torej njihovo uvedbo, pa čeprav bomo nekateri zaradi njih prikrajšani za ugodnosti, ki jih nudi sedanja ureditev.

Andrej Cetinski