Zlato fiskalno pravilo

mo─Źno orodje neoliberalne politike

Pred pribli┼żno dvema letoma je Slovenija pod zunanjimi pritiski v ustavo zapisala obvezo, poznano z imenom ┬╗zlato fiskalno pravilo┬ź (ZFP), pred kratkim pa je parlament sprejel ┼íe zakon, s katerim dr┼żava konkretneje opredeljuje, kako bo to obvezo uresni─Źevala. Osrednja vsebina ZFP je zahteva, da morajo biti prihodki in odhodki dr┼żave srednjero─Źno uravnote┼żeni, kar pomeni, da se dr┼żava ne sme ve─Ź zadol┼żevati, vsaj ne dolgoro─Źno. Ta obveza je mo─Źno problemati─Źna, o tem, zakaj tako mnenje, posku┼íam pojasniti v tem prispevku.
Najprej o vlogi zadol┼żevanja oziroma kredita. ─îe naj tr┼żno povpra┼íevanje ne zaostaja za ponudbo, mora del dru┼żbe, ki ustvarja prihranke, le te vsaj prehodno prenesti na tisti del dru┼żbe, ki tro┼íi ve─Ź od njegovih prihodkov in ima torej finan─Źne primanjkljaje. Te prenose prihrankov se prete┼żno izvede s kreditom in zato ima ta izjemno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti trga in gospodarske rasti. V novej┼íem obdobju, ko vse bolj prevladuje neoliberalni kapitalizem, pa kredit svojega poslanstva ne izvaja ve─Ź zadovoljivo. Razlog je to, da imajo vse bolj bogati vedno ve─Źje prihranke, ve─Źina prebivalstva pa je vse bolj revna in kreditov ni sposobna vra─Źati, seveda pa tudi ne najemati. Ta razkorak med ponudbo in zdravim povpra┼íevanjem po kreditih je med osrednjimi povzro─Źitelji krize, ki je svet zajela v letu 2008. Predvsem v ZDA pa tudi ponekod po Evropi so se z njo u─Źinkovito spopadli, osredji prijem, ki je bil pri tem uporabljen, pa je bila krepko pove─Źana poraba dr┼żave, ki jo je ta financirala z zadol┼żevanjem. Kratko povzeto: zadol┼żevanje dr┼żave se v neoliberalnem kapitalizmu potrjuje kot nepogre┼íljiv in┼ítrument za vzdr┼żevanje znosnega tr┼żnega povpra┼íevanja, ki ga vse bolj spodjedajo razlike med bogastvom na eni strani in rev┼í─Źino na drugi. Onemogo─Źiti njegovo uporabo tako, da se ustavno uzakoni ZFP, se zato ka┼że kot vse prej kot razumno ravnanje.
ZFP v ZDA ne upo┼ítevajo, saj se je njihov dr┼żavni dolg od leta 2007 do lani podvojil (leta 2007 je bil 63% BDP, lani pa 103%). Na tej nenavadni prepovedi zadol┼żevanja vztraja predvsem Nem─Źija, ki ga je podobno kot marsikaj drugega vsilila EU in tako velja sedaj za evropsko mantro.
Posku┼íajmo na primeru Slovenije oceniti, kako naj bi ZFP delovalo. Pri tem je koristno poznati klju─Źne podatke o strukturi na┼íega prora─Źuna, predvsem naslednje (leto 2014):
– Z davki in prispevki se zbere 85% prora─Źunskih prihodkov, tri najve─Źje postavke pa so: socialni prispevki – 35%, DDV in tro┼íarine ÔÇô 34%, dohodnina 12%.
– Za socialne in podobne dajatve se nameni 45% prora─Źunske porabe, za javni sektor (zdravstvo, ┼íolstvo, javno uprava,..) pa 44%.
– Prora─Źunski odhodki so bili lani za 8% vi┼íji od prihodkov.
Mo┼żna prora─Źunska poraba bo ob ZFP odvisna le ┼íe od prora─Źunskih prihodkov. Njihov prete┼żni del odpade na davke in prispevke. Prihodki bodo torej rastli predvsem z ve─Źanjem BDP, lahko pa tudi na ra─Źun ostrej┼íega obdav─Źevanja. Kar zadeva slednje, je treba ra─Źunati z nasprotnim procesom, to je z zni┼żevanjem dav─Źnih obremenitev. To namre─Ź ustreza neoliberalni logiki in skladno z njo vlada ┼że napoveduje odpravo najvi┼íje dohodninske stopnje, iz gospodarstva pa prihajajo zahteve po zni┼żanju socialnih prispevkov za visoke pla─Źe (socialna kapica), ki jim bo vlada prej ali slej prisluhnila. Z veliko zanesljivostjo je torej treba ra─Źunati, da se bo dele┼ż davkov v BDP v naslednjih letih zni┼żal, dav─Źne spremembe pa bodo predvsem koristile sloju prebivalstva, ki ┼że ima ve─Ź od povpre─Źja.
─îe odmislimo pravkar omenjene dav─Źne spremembe, bo prihodnja prora─Źunska poraba odvisna predvsem od gospodarske rasti. Nanjo vpliva ve─Ź dejavnikov, od katerih je primerno tu izpostaviti le enega, to je prora─Źunsko porabo. Na ravni dr┼żave logika, po kateri lahko potro┼íi┼í najve─Ź toliko, kot zaslu┼żi┼í, ne deluje enako kot v gospodinjstvu. Prora─Źunska poraba namre─Ź pospe┼íuje tr┼żno povpra┼íevanje in s tem gospodarsko rast, ob vi┼íjem BDP pa so ve─Źji tudi prora─Źunski prihodki. Ta povezava deluje seveda tudi v nasprotni smeri, saj prora─Źunsko var─Źevanje zni┼żuje BDP in s tem tudi prora─Źunske prihodke. Zato povzro─Źa prora─Źunsko var─Źevanje, ki ga Bruselj skladno z idejo o ZFP vsiljuje evropskim obrobnim dr┼żavam, predvsem veliko nezaposlenosti in bede, bore malo pa je od njega koristi.
Dr┼żava, ki se jo dobro upravlja, lahko torej ve─Źanje prora─Źunske porabe izkoristi kot orodje za pospe┼íevanje gospodarske rasti. To mo┼żnost pa bo te┼żko uporabila, ─Źe se sama z ustavo zave┼że, da se ne bo zadol┼żevala. Tudi s tega vidika je ZFP vse prej kot razumen ukrep, saj bo zaradi njega na┼ía gospodarska rast v prihodnje ni┼żja, kot bi vsaj potencialno lahko bila. Kot primer omejitve, ki jo za dr┼żavo predstavlja ZFP, naj omenimo, da spri─Źo tega, da se dr┼żava dolgoro─Źno ne sme ve─Ź zadol┼żevati, ne bomo mogli sami graditi drugega tira do Kopra. Gradnjo bo lahko financiral le tuj kapital, ki pa se tega zahtevnega posla ne bo lotil, ne da bi za ┬╗nagrado┬ź dobil ┼íe dovolj zanimiv povezan posel, recimo klju─Źno vlogo pri upravljanju luke Koper.
Zaradi ZFP bodo torej prora─Źunski prihodki dr┼żave slej ko prej ni┼żji, kot bi sicer lahko bili. Temu se bo morala prilagoditi tudi poraba. Najbolj bo na udaru javni sektor, to so predvsem ┼íolstvo, zdravstvo in javna uprava, ki danes potro┼íijo blizu polovice prora─Źunskih sredstev. Ta sektor bo svoje finan─Źne zadrege zelo verjetno razre┼íeval po dveh poteh, to je z racionalizacijo poslovanja in s privatizacijo. V javni upravi je zato v prihodnje treba pri─Źakovati zmanj┼íevanje ┼ítevila zaposlenih in tudi privatizacijo nekaterih njenih aktivnosti, v zdravstvu in tudi v ┼íolstvu pa se nam obeta obse┼żnej┼ía privatizacija.
Pribli┼żno enak obseg sredstev kot za javni sektor namenja prora─Źun socialnim in podobnim potrebam. Tudi to porabo se bo zaradi ZFP finan─Źno dodatno omejevalo, kar velja ┼íe predvsem za pokojnine.
Naj kratko povzamem, kaj naj si obetamo od ZFP. Predvsem naslednje: ni┼żjo gospodarsko rast od potencialno mo┼żne, manj dr┼żave in ve─Ź trga tudi tam, kjer ga doslej nismo poznali, ┼íibkej┼ío socialno dr┼żavo, pove─Źano materialno razslojenost prebivalstva, bolj avtoritarno upravljanje dr┼żavnih financ, ve─Źjo mo─Ź kapitala pri upravljanju dr┼żave. Vse na┼ítete spremembe pomenijo nadaljnji odmik od socialno-tr┼żnega gospodarstva in krepitev neoliberalnega kapitalizma. Kvaliteta ┼żivljenja povpre─Źnega Slovenca se bo na sploh poslab┼íala, pa ne zgolj zaradi materialnih razlogov, pa─Ź pa ┼íe bolj zaradi dodatnega razkroja temeljnih vrednot, na katerih temelji dru┼żbeno so┼żitje. (Ne prezreti: pohlep je v neoliberalizmu cenjena vrednota, vsa dosedanja zgodovina, predvsem vse religije, pa ga obravnavajo kot izrazito neeti─Źno lastnost).
┼áe eno zadevo je vredno omeniti in sicer to, zakaj se ZDA, ta zibelka neoliberalizma, povsem odreka uporabi ZFP, od katerega nasprotno Bruselj tako veliko pri─Źakuje. Razlogov je verjetno ve─Ź, osrednji pa utegne biti ta, da ZFP mo─Źno slabi dr┼żavo kot subjekt in so─Źasno krepi mo─Ź velikega kapitala. ZDA se imajo za poklicane, da ob podpori svojega velikega kapitala vladajo svetu, pri tem pa jim je zadol┼żevanje v veliko pomo─Ź. ZFP je o─Źitno primerno za tiste, ki se jim naj vlada, in ne za one, ki obvladujejo. Ne bomo presene─Źeni, ─Źe bomo tako njegovo razumevanje vse pogosteje zaznali tudi pri Nemcih, ki ZFP tudi zato vsiljujejo drugim, ker njih same v tem ─Źasu v ni─Źemer ne omejuje, saj jim visoka konkuren─Źnost gospodarstva ob izdatni podpori skupne evropske valute evro za sedaj omogo─Źa, da brez zadol┼żevanja zadovoljivo polnijo svojo dr┼żavno blagajno.
Za zaklju─Źek le ┼íe nekaj o tem, kaj naj bi bila alternativa za dru┼żbo, kot jo bomo pospe┼íeno razvijali ob omejitvah, ki smo si jih zakoli─Źili z ZFP. Sprejemljivo alternativo poznamo in ta se je po 2. svetovni vojni v razvitem svetu potrjevala kot ekonomsko u─Źinkovita in za ve─Źino sprejemljiva ureditev. Imenuje se socialno-tr┼żno gospodarstvo (socialni kapitalizem), ki temelji na mo─Źni dr┼żavi, ki se jo u─Źinkovito in po┼íteno upravlja v interesu ve─Źine, vzdr┼żno delovanje trga pa se zagotavlja s progresivnim obdav─Źevanjem dohodkov in premo┼żenja.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 13.7.2015

Odgovor na Zlato fiskalno pravilo

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.