Od kod tako nezaupanje?

Sejanje sovraštva in zaupanje

Pravzaprav sem v zadregi, ker ne vem, kako opozoriti na na problem, ki je realen, časovno in vsebinsko umeščen v naš  prostor ter ocenjujem, da je tudi kar velik. Kar je opazno zadnje čase je pravzaprav intenzivirana oz. vidna agitropovska propaganda glede cepljenja. To ne bi bilo  napačno, če iz navedene zadeve ne bi poskušali narediti tudi ideološko vprašanje. Gre za zavestno medsebojno ločevanje cepljenih in necepljenih ljudi, kar odločevalcem v tej državi pravzaprav presenetljivo uspeva. Seveda po načelu divide et impera. Strah in tudi nevednost sta uspešno gojišče za sovraštvo in zlorabo osnovnih človekovih pravic. Dosedanje, več kot enoletno ravnanje te vlade in vseh njenih podpornikov, ki imajo imena in priimke tako v parlamentu, kot izven njega, je en sam dokaz o tej trditvi.

Ko se politika s takšnim uspehom kot sedaj meša v stroko oz. v stroke (policijsko, tožilsko, zdravstveno, medijsko, itd.), tu pa mislim predvsem na zdravstveno področje, potem moramo biti izrazito pozorni na predvidene ukrepe vlade. Cilj je očitno razsuti in demolirati vse, kar se da. Po sistemu »za mano potop,« se poskuša pustiti razdejanje na zdravju in življenju ljudi, na kulturnem in pravnem področju  in sploh v vseh segmentih družbenega in individualnega življenja.

Eden od teh poskusov se je nanašal na vodo. Na našo srečo neuspešen. Drugi prav tako resni poskusi so noveliranje Zakona o nalezljivih boleznih, katerega sprememba je prestavljena v kasnejši čas in poskus  spremembe zakonodaje ter ustanovitev demografskega sklada. Povsod gre za ogromna finančna sredstva, za nepredstavljive posledice v življenju ljudi, a hkrati za avtoritarne, strokovno vprašljive ali celo nestrokovne rešitve te vlade in tudi parlamenta.

Pravzaprav se na klasičen način poskuša odvrniti pozornost od navedenih vsebin k olimpijskim igram, pa še čem, kar je sestavni del življenja. Hkrati je ta Janševa vlada ob minimalni podpori parlamenta vidna tudi na mednarodnem odru. Kot predsedujoči svetu EU lahko pozornost kadarkoli obrne na mednarodni parket, kjer se sicer obnaša začetniško in kot slon v trgovini s porcelanom.

Pa da se vrnem na začetek zapisane misli. Ločevanje ljudi in zbujanje strahu sta značilnost te vladne garniture. Očiten cilj, da bi le njej povšečni, tudi s cepilnimi knjižicami označeni ljudje bili nadljudje v primerjavi z necepljenimi in nelojalnimi, je pravzaprav presenetljivo podoben ukrepom nositi rumeno zvezdo. Izvajani in načrtovani ukrepi so, milo rečeno, vprašljivi. Zaupanje v stroko, ki jo pač ne predstavlja le pet ali šest politično lojalnih strokovnjakov ali pa »strokovnjakov tipa« Jelko Kacin in Edvard Kadič, absolutno ni na ustreznem nivoju. Tudi dvomljive povezave posameznikov pri nabavah zdravstvenega materiala in proizvajalcev ter s farmacevskimi velikani do sedaj niso bile prepričljivo in argumentirano pojasnjene. Zato je nezaupanje osnovni problem pri reševanju navedenih vsebin. Ljudje enostavno povedano ne zaupajo več v posredovane informacije z »bojišča proti K-19.« Omenjeni Edvad Kadič je v okviru projekta Komunikacijska podpora Vladi RS pri doseganju precepljenosti prebivalstva proti virusu Covid-19 in s podnaslovom Projekt: »Dežela pametnih ljudi,« pravzaprav lepo prikazal nizek nivo in agitropovski način oz. poskus reševanja resnih vprašanj. Tudi neznanje.

In kje so rešitve? Nikakor ne v sejanju sovraštva med ljudmi in ustvarjanju navidezne brezizhodnosti položaja, temveč v takojšnji zamenjavi vlade in takojšnjih volitvah parlamenta, saj je več kot očitno, da s takšnim načinom predstavljanja ljudstva številni nimajo več podpore. Izgovori glede tega, da ker predsedujemo v EU, sedaj ni pravi čas, so lahko kvečjemu razlog za to, da te poteze pristojni potegnejo takoj. Nezadostni, nepravočasni in tudi nepravi ukrepi v preteklosti, skupno 259 000 primerov obolelih, 254 000 ozdravljenih, do trenutka pisanja pa 4. 428 umrlih za Covidom-19 v Sloveniji, je zadosten dokaz o neuspešnosti te vlade. In kaj nas v jeseni še čaka? Ljudje smo svoje že povedali na referendumu. Pa komu zdaj ni kaj jasno? Ali je res potrebno potoniti do dna, preden se bo kdo zbudil in ponudil ljudem roko?

Miloš Šonc, Sinteza

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.