Zakaj smo v krizi?

Sociolog Frane Adam pravi: ┬╗Slovenija bo ┼że ─Źez dve ali tri leti precej druga─Źna. Paradoksalno ne zaradi akterjev sprememb, temve─Ź nekako spontano zaradi nakopi─Źenih pritiskov oziroma pritiskov od zunaj. Javni sektor se bo skr─Źil.┬ź Kriti─Źen je do dometa t. i. strukturnih reform kot poti iz krize, ker so le del kriznega mened┼żmenta, usmerjene kratkoro─Źno in ne del strate┼íkega premisleka. Kriti─Źen je tudi do idej demokrati─Źnega socializma oziroma protikapitalisti─Źnih ┬╗ideolo┼íkih brkljarij┬ź.
Med procesi, ki so nas pripeljali v krizo, našteva:
– Hiperpolitizacijo celotne dru┼żbe, intelektualne sfere in tudi medijev. Predlaga, da bi dru┼żbeno pomembna mesta (na primer pri volitvah dekanov in rektorjev) morali zapreti za ljudi, ki so bili na strankarskih funkcijah.
– Drugi krizni vzrok vidi v modelu dr┼żavnega kapitalizma z mo─Źno in nerazumno ┼íiritvijo javnega sektorja, v katerem imajo leve stranke volilno bazo.
– Tretji razlog za krizo je po Adamovih besedah v odmiku od meritokratsko zasnovane dru┼żbe, kjer so merila za napredovanje individualni dose┼żki (izobrazba, kompetence in ustvarjalnost). Zdaj pa je v ospredju le zasledovanje ozkih interesov. Zaradi tega imamo na vseh ravneh te┼żave z upravljanjem in neformalnimi klikami v ozadjih.
Adam dvomi, da bi lahko nove stranke pomenile alternativo: ┬╗Leve stranke so se izkazale za nekompetentne. Vezane so na razli─Źna lobije in neformalna omre┼żja. Nove, ki od njih niso tako odvisne, pa vidijo svoj interes v ┼íiritvi javnega sektorja in ignorirajo gospodarsko realnost. Desne stranke na drugi strani povzro─Źajo preve─Ź rezistence. Iritirajo velik del populacije, zaradi ─Źesar ne morejo izpeljati svoje zamisli. Po vsej verjetnosti se bo vnovi─Ź pojavilo novo vstajni┼ítvo.┬ź

Ekonomist in finan─Źnik Andrej Cetinski vidi druga─Źe:
– Razviti svet je v resni krizi. V ZDA so jo menda pozdravili, a nekateri ┼że napovedujejo, da se bo ponovno razbohotila, saj se odprave njenih vzrokov doslej niso resneje lotili. (Sam ┼ítejem za osrednji vzrok krize neoliberalizem, saj ta sistemsko povzro─Źa nezadostno tr┼żno povpra┼íevanje in s tem posledi─Źno nesprejemljivo nezaposlenost). Usmeritve neoliberalizma (bogatenje je osrednja vrednota in gibalo napredka, trgu vme┼íavanje dr┼żave zgolj ┼íkoduje, dr┼żava naj bo kolikor mogo─Źe vitka,ÔÇŽ..) bo zato potrebno nadomestiti s takimi, ki dru┼żbi zagotavljajo stabilnost in zadovoljiv razvoj. Med slednjimi gre osrednja vloga dr┼żavi, ki se jo naj vodi u─Źinkovito, po┼íteno in v interesu ve─Źine.
– Tudi Slovenija je v resni krizi in njen osrednji vzrok je prav tako nekriti─Źno uveljavljanje neoliberalizma, kar se odra┼ża v neu─Źinkovitem upravljanju dr┼żave in v splo┼ínem razvrednotenju sicer ve─Źinsko priznanih eti─Źnih norm. O tem, kako prenoviti dr┼żavo, da se ji v prihodnje zagotovi uspe┼ínej┼íi razvoj, nam politika ┼żal ne zna ponuditi ni─Ź uporabnega. Vemo le, da politi─Źna desnica razmi┼ílja mo─Źno druga─Źe kot levica, obe strani pa prednostno skrbita za uresni─Źevanje lastnih, neredko povsem osebnih interesov.
– Recept za izhod iz splo┼íne krize je slej ko prej v organiziranosti dru┼żbe, ki temelji na (a) tr┼żnem gospodarstvu in (b) dr┼żavi, ki se jo vodi u─Źinkovito in po┼íteno v korist ve─Źine. Kako zagotoviti drugega od obeh pogojev, ostaja odprto vpra┼íanje. Za sedaj se utrjuje zgolj spoznanje, da politi─Źni sistem, ki je zasnovan na strankarstvu, (┼íe) ne vodi do ┼żelenega cilja.

Teze obeh avtorjev izbral Miroslav Marc

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.