Zakaj podpreti koalicijo KUL

KUL je kratica za politi─Źno Koalicijo ustavnega loka. Njeni predlagatelji so ┼ítiri parlamentarne stranke, ki so ta ─Źas v opoziciji, nekoliko nenavadno ime pa se zanjo uporablja zato, ker naj bi se pomembno razlikovala od koalicij, ki so nam doslej vladale. Dosedanje koalicije so bile namre─Ź ve─Źinsko levo ali desno politi─Źno usmerjene in v skladu s to usmeritvijo se je tudi parlament razdelil v dva, po ┼ítevilu poslancev pribli┼żno enako velika dela, to je v koalicijo in opozicijo. Koalicija naj bi vladala, opozicija pa naj bi jo pri tem nadzirala. A ┼żal se v praksi ta delitev oblasti danes slabo obnese. Demokrati─Źne vrednote (resnicoljubnost, po┼ítenost, solidarnost,ÔÇŽ) smo namre─Ź v politiki v velikem delu nadomestili neoliberalnimi vrednotami (pohlep, prevara, odsotnost solidarnosti, ..), posledice pa se ┼íkodljivo odra┼żajo tudi v delovanju koalicijskih vlad; te namre─Ź interese dr┼żave vse bolj podrejajo strankarskim interesom, opozicija pa prednostno skrbi za to, da bo po naslednjih volitvah ÔÇô te naj bi se ─Źimprej zgodile – lahko to isto tudi sama po─Źela. Z upravljanjem dr┼żave, ki je zelo zahteven posel, se torej politika vse manj ukvarja, posledice pa so prav ┼żalostne: razvojno Slovenija vse bolj caplja za drugimi dr┼żavami v EU, njeni dr┼żavljani ┼żivimo slab┼íe, kot bi objektivno lahko, predvsem pa smo podobno kot politika vse bolj razdvojeni in sprti.
Slabosti obi─Źajne koalicijske vlade se po izku┼ínjah nekaterih dr┼żav (┼ávica, Nem─Źija) lahko mo─Źno omili z ┬╗veliko koalicijo┬ź, kar naj bi bila tudi koalicija KUL. ─îe je vlada obi─Źajne koalicije prete┼żno levo ali desno usmerjena, pa vlado velike koalicije oblikujejo skupaj tako leve kot desne stranke, seveda le tiste, ki zavra─Źajo avtoritarno vladanje in so torej demokrati─Źno usmerjene. Take vlade se s ┼íkodljivim nasprotovanjem med levico in desnico ne obremenjujejo; namesto tekmovanja med njima in nagajanja se usklajujejo, s tem pa se ustvarja potrebno okolje, da se politika lahko ukvarja s svojim temeljnim poslanstvom, to je upravljanjem dr┼żave. Vlada velike koalicije je praviloma bolj u─Źinkovita, ─Źe ji predseduje za vodenje dobro usposobljena, a strankarsko neanga┼żirana oseba; to upo┼íteva tudi predlog projekta KUL. Projekt KUL je tako slej ko prej doslej najbolj┼íi predlog za zdravljenje osrednje te┼żave, ki jo ima na┼ía dr┼żava, to je njeno slabo upravljanje.
Pa bo projekt KUL tudi uspel? Oglejmo si, kaj se mu glede tega obeta. Naj za─Źnemo pri aktualnem predsedniku vlade. Ta nam demokracijo najbolj ogro┼ża in bo seveda storil vse, kar bo le zmogel, da projekt KUL ne bi uspel. Podobno, ─Źeprav previdneje in javnosti manj opazno bo ravnal tudi predsednik dr┼żave, saj ta ┼że lep ─Źas dokazuje, da ni pripravljen ni─Źesar storiti, kar bi lahko Jan┼ía slabo sprejel. Na tretje mesto po politi─Źni mo─Źi, ─Źeprav gre za ┬╗strice┬ź iz ozadja, je smiselno uvrstiti sedanje vodstvo slovenske Cerkve. To rado ravna po na─Źelu: delajte, kar vam govorim, in ne glejte, kaj po─Źnem. Njeno po─Źetje namre─Ź ne sledi vedno usmeritvam aktualnega pape┼ża in je neredko sprto s kr┼í─Źansko etiko, to pa dokazuje tudi s podporo, ki jo daje Jan┼íevim ambicijam po avtoritarnem vodenju dr┼żave. V skladu s to usmeritvijo bo vodstvo Cerkve nedvomno ravnalo tudi, ko gre za projekt KUL.
Projekt KUL torej s podporo vrhnjih nosilcev politi─Źne mo─Źi ne more ra─Źunati, saj se ti nasprotno kot KUL zavzemajo za avtoritarno, torej nedemokrati─Źno vodeno Slovenijo. To za projekt seveda ni dobro izhodi┼í─Źe, kar pa mu naj ne bi prepre─Źilo, da vendarle uspe. Ta optimizem je predvsem zasnovan na prepri─Źanju, da je ve─Źina Slovencev naklonjena demokraciji in ne avtokraciji ter si predvsem ┼żeli bolj u─Źinkovito in manj kaoti─Źno upravljanje dr┼żave, kot smo mu bili pri─Źa doslej. Ali bomo kot dr┼żava to usmeritev uspeli uresni─Źiti, je odlo─Źilno odvisno prav od tega, ali bo projekt KUL za┼żivel. O tem bodo neposredno odlo─Źali sedanji poslanci parlamenta. Opozicijski so se ┼że opredelili, sedaj naj bi se ┼íe koalicijski. Na poslance Jan┼íeve stranke pri tem ni mo─Ź ra─Źunati, pa─Ź pa na poslance ostalih treh strank, to so NSI, DeSUS in SMC. Da bodo poslanci strank DeSUS in SMC projekt KUL ve─Źinsko podprli, je pri─Źakovati, saj gre za demokrati─Źno usmerjene stranke, poslanstvo KUL-a pa je predvsem okrepiti mo─Źno oslabelo demokracijo, ki jo prav sedanja koalicija dodatno resno ogro┼ża. Tudi z vidika osebnih interesov poslancev teh dveh strank je o─Źitno, da ve─Ź argumentov govori v prid podpore projektu KUL kot nasprotno.
Koalicija KUL pa ne bo dovolj u─Źinkovita, ─Źe v njej ne bo sodelovala tudi stranka NSI, ki velja za najbolj desno, a ┼íe vedno demokrati─Źno usmerjeno stranko. Njena vklju─Źitev v novo koalicijo pa je vpra┼íljiva, saj gre za stranko, ki naj bi prednostno delovala po kr┼í─Źanskih vrednotah, katoli┼íka cerkev pa tem vrednotam rada dodaja ┼íe zavezo, da se nekriti─Źno sledi usmeritvam njenih vodstev; v konkretnem primeru je to vodstvo slovenske Cerkve, ki pa je bolj kot demokraciji naklonjeno avtoritarnosti. Strankini poslanci se utegnejo zato znajti v zadregi, kako se v tem primeru odlo─Źiti: slediti usmeritvam vodstva Cerkve in ostati v opoziciji ali se vklju─Źiti v koalicijo, v kateri naj bi skladno s svojimi vrednotami skupaj s poslanci ve─Źine ostalih strank demokrati─Źno delovali v dobro dr┼żavljanov. Odlo─Źitev bo gotovo la┼żja, ─Źe bodo pri njenem sprejemanju dali prednost zavezam do volivcev, ki si nedvomno predvsem ne ┼żelijo avtokracije po zgledu sosednje Mad┼żarske.
Sedanji poslanci parlamenta imajo v povezavi s projektom KUL prilo┼żnost, da sprejmejo odlo─Źitve, ki naj bi veliko pripomogle, da bomo Slovenci s svojo dr┼żavo v prihodnje lahko bolj zadovoljni, politika pa nas bo manj razdvajala. Ve─Źina volivcev si nedvomno ┼żeli, da bi se poslanci v tem primeru res skrbno in predvsem eti─Źno, to je po┼íteno odlo─Źali.
Andrej Cetinski, Sinteza, 8.11.2020

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.