predsednik DUTB Imre Balogh

Petra Sovdat, Finance, 22.01.2017: »Šef slabe banke o pritiskih, kritikah, lekcijah in o tem, kaj bodo prodajali letos«
Imre Balogh: »Najpomembnejši je končni cilj, da iz premoženja DUTB potegnemo kar največ. Torej, brez dvoma, mislim na davkoplačevalce«

Intervju o POLITIČNIH PRITISKIH, KRITIKAH, FRUSTRACIJAH in MOTIVACIJI, o RIGELNIKOVIH in PETANOVIH LEKCIJAH in  KAJ BO DUTB PRODALA LETOS

O (NE)TRANSPARENTNOSTI PRODAJ:
V: Zakaj včasih skrijete prodajne cene? Davkoplačevalci že tako ne vemo, kakšne so bile prenosne cene terjatev in premoženja z bank. Tako ne moremo meriti vaše učinkovitosti.
O: Odvisno je od pogodb. Tudi v svetu je praksa različna.
V: DUTB ni zasebni lastnik. Davkoplačevalci jamčimo za vas. Zakaj nimamo pravice izvedeti, kako učinkoviti ste?
O: Res ne razumem, o čem se pogovarjamo. Nobena družba v svojih izkazih ne razkriva vrednosti posameznih poslov.
V: Ampak, še enkrat, vi niste ‘normalna’ družba. Zakaj ima kupec, kot je bilo pri DZS, več pravice, da nakupno ceno skrije, kot da davkoplačevalci izvemo, kakšna je bila?
O: Za to ne vem.
V: Tak odgovor ste mi poslali.
O: Kaj bi s tem pridobili? Skrbijo vas naša pravila o prepovedi preprodaj, da znižujejo ceno. Razkritje cene bi pa res znižalo kupnino …
V: Ne po prodaji, ko je pogodba že podpisana.
O: Transakcija z DZS še ni končana.
V: Torej nam boste po koncu povedali, koliko je plačal York, ali se bomo srečevali na sodišču?
O: To bi lahko bila uporabna informacija ali pa ne. Ne vem. Pomembno je, da v izkazih povemo, kolikšna je bila vrednost premoženja ob pridobitvi, kolikšna je v knjigah in kolikšna je trenutna. Kdo, ki je pameten, bi si lahko pomagal tudi s tovrstnimi informacijami.
V: Veste, kaj je bila ena prvih naših zmag o transparentnsti upravljanja državnega premoženja? Prodaja Mercatorja v letu 2005. Na sodišču smo zmagali, po tej sodbi nam morate pokazati svoje pogodbe.
O: Mi se sproti odločamo, kaj je poslovna skrivnost. Če pa bo sodišče odločilo, da ima informacijska pooblaščenka prav, pa bomo podatke dali. Kot vedno. Nekaj dokumentacije smo na podlagi odločb informacijskega pooblaščenca že morali razkriti, nekaj pa nam je tudi ni bilo treba. Zelo pomembno je, da DUTB kar najbolj sledi zakonodaji.
V: Tudi pri prodajnih razpisih ne napišete, kakšna so zavarovanja. In kupci ne vedo, kaj kupujejo, kot to vedo pri Heti, denimo.
O: Tudi tu ni generalnega pravila. Ponavadi imamo dva kroga, nezavezujoče in zavezujoče ponudbe, pred drugimi lahko zainteresirani kupci opravijo skrbni pregled. V nezavezujočem delu pa moramo občutljive informacije varovati. Morda kdo sploh ne bi kupil premoženja, ampak bi le zbiral informacije.

V Koaliciji civilne družbe za prenovo SINTEZI-KCD že več let s pozornostjo spremljamo dogajanje na področju zdravstva. Zavedamo se namreč, da je poleg sistema izobraževanja prav področje (javnega) zdravstva tisto, kjer se lomi dilema, koliko bo naša država še socialna, kar si je zapisala v ustavo, v kolikšni meri pa bo »plazeča privatizacija«, ki smo ji priča v zadnjih dveh desetletjih, uveljavila tudi na tem, izrazito ne-tržnem sektorju, groba kapitalistična merila uspešnosti za vsako ceno. – 10.1.2017

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

?-ima v žepu toliko kot najrevnejša polovica sveta skupaj-?

Bolj kot svet govori o tem, kako nepravična je svetovna razporeditev bogastva, večje so razlike med najbogatejšimi in revnimi. Poročilo Oxfam tokrat ugotavlja, da ima 8 najbogatejših na planetu pod palcem toliko kot najrevnejša polovica Zemljanov skupaj.
“Sveta osmerica” najbogatejših:
– Bill Gates (Microsoft)
– Amancio Ortega (Zara)
– Warren Buffet (ameriški investitor)
– Carlos Slim (telekomunikacijski tajkun)
– Jeff Bezos (Amazon)
– Mark Zuckerberg (Facebook)
– Larry Ellison (Oracle)
– Michael Bloomberg (ameriški podjetnik in politik)
Našteti gospodje imajo pod palcem 426 milijard dolarjev ali slabih 400 milijard evrov, kar je nekaj več kot skupaj premore najrevnejša polovica Zemljanov, katerih “skupno premoženje” je ocenjeno na 409 milijard dolarjev ali okoli 386 milijard evrov.
Razkorak v premoženju najrevnejših in najbogatejših je sicer vse večji in večji. V preteklih letih je veljalo prepričanje, da je premoženje najrevnejše polovice Zemljanov enako premoženju 62 milijarderjev, a se je izkazalo, da imajo najrevnejši predvsem na Kitajskem in v Indiji pol palcem še veliko manj kot so kazale pretekle ocene.
Oxfam bogatašem tudi očita, da njihovo premoženje raste s pomočjo vprašljivih metod – kot je spravljanje denarja v davčne oaze, izogibanje davkom, uporaba agresivnih poslovnih modelov, ki gredo tudi na škodo ljudi in okolja. Kot možno rešitev predlagajo pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena.

Skupna evropska vojska, obalna straža, mejna policija, skupni evropski predsednik, ki bi ga državljani EU volili neposredno – je le nekaj idej, ki se nahajajo v predlogu nove evropske ustave. Ta je po mnenju predlagateljev, ki jih vodi nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, zaradi nenehne krize in v času, ko Evropa izgublja svoj vpliv, nujno potrebna.

                                        Delo                                       24ur          

prof. dr. Miran Mihelič v Delu, 10.12.2016

Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir – Informacija medijem

Vsakomur, ki si malo podrobneje pogleda končne postavke Projekta »Drugi tir«, ki nam ga vsiljuje Minister, je jasno, da so cene projekta neverjetno prenapihnjene. Za 1,4 milijarde evrov (brez stroškov financiranja) v večini evropskih dežel zgradijo dvakrat ali trikrat daljšo železniško progo, ali pa dvotirno progo po mnogo težjem terenu.
Toda eno je vedeti, da je končna cena prenapihnjena, drugo pa je to dokazati z izračunom posameznih postavk. Zato je Svet zaprosil ministra Petra Gašperšiča za vhodne podatke, ki jih je Vlada Mira Cerarja posredovala italijanski firmi Geodata za potrebe revizije. Zanima nas, kako je DRI iz svoje prvotne cene projekta 809 mio evrov prišel v svoji drugi študiji do cene 1.411 mio evrov. Je glavni problem v nerealnih cenah predorov, ki so bistveno dražji od cene avtocestnih predorov, pa hkrati z občutno manjšimi profili, je problem v neverjetno povečani ceni za nadzor in upravljanje projekta, je najbolj kritična postavka »deponiranje in predelava« materiala, ki znaša v drugi študiji kar 5o mio, je vzrok te podražitve povsem nekorektna uporaba inflacijskih količnikov? Teh podatkov ni mogoče dokončno preveriti, dokler ne dobimo vhodnih podatkov o izračunih.
Hkrati pa je Svet zaprosil tudi za podatke o ministrovem podjetju »2TDK, d.o.o.«, za katerega še danes ni jasno, ali bo to podjetje projekt samo organiziralo in vodilo (in pobralo tiste strašne milijone za »vodenje projekta«, ki jih že troši – brutto plača direktorja tega podjetja znaša 8.000 evrov! ), ali pa bo to pravo investicijsko podjetje z mešanim kapitalom po modelu »zasebno – javnega partnerstva«, ki bo potem neke vrste lastnik zgrajene proge? Prav tako ni jasno, kdo bo zasebni vlagatelj in kolikšni bodo stroški oz. pogoji njegovega kapitala. Iz sekundarnih virov smo izvedeli, da tako Madžari kot Avstrijci za sodelovanje oz. so-investiranje zahtevajo dodatne bonitete – upravljanje s tovornim prometom na železnicah in del Luke Koper.
Vendar se je zataknilo. Tako minister kot vlada sta ugotovila, da Svetu, ki ni pravna oseba, nista dolžna razkriti podatkov javnega značaja. Poskušali smo drugače: zahteve smo definirali kot zahteve fizične osebe (E. M. Pintar), ki je po mednarodnem pravu pravna oseba sui generis. Vendar tako minister kot vladne službe razkritje teh podatkov oz. dostop do njih še vedno preprečujeta, kar ni samo sporno, temveč je nezakonito.
Tako stališče g. Ministra kot Vlade oz. njenih služb ne dopuščata druge interpretacije, kot da gre (tudi) pri tem projektu za sporne podatke in sporne odločitve, ki bi, če bi prišle v javnost, močno škodovale njunemu ugledu ali celo predstavljale pravno podlago za ovadbo odgovornih oseb. Povedano drugače, vse bolj jasno postaja, kar slovenska javnost že dolgo sluti: da je celoten Projekt »Drugi tir« od vsega začetka kontaminiran z virusom »TEŠ 6«.
Vendar bo Svet vztrajal, da do teh podatkov pride po pravni, legalni poti in da jih preveri s strokovnjaki, ki niso vpleteni v razne interesne lobije. Dokler teh podatkov ne dobimo in ne preverimo, lahko medijem ponudimo samo vpogled v naše pisne zahteve in odgovore ministrstva in Vlade, ki razkrivajo njihove napore, da skrijejo, kar bi moralo biti po zakonu in po politični morali – javno!
V tem smislu tudi Mnenje Sveta o 2. decembra objavljeni reviziji družbe Geodata, ki vam ga posredujemo v prilogi, še ne vsebuje analize vseh potrebnih podatkov.
Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir, 16.12.2016

Dva tedna prej, preden bi ministrica morala predstaviti prvo zdravstveno reformo v 24 letih, zahtevajo njen odstop.
Je to res naključje?

Je res naključje, da so v DeSUS dva tedna prej, preden bi moralo zdravstveno ministrstvo koalicijskim partnerjem predstaviti prvo zdravstveno reformo po 24 letih, ministrici odrekli podporo? Ministrica Milojka Kolar Celarc naj bi pri pogajanjih z zdravniškim sindikatom Fides prekoračila pooblastila, lagala in pristala na koncesije, zaradi katerih se bo zrušil sistem plač v javnem sektorju, pravijo. Zato sedaj v DeSUS predsednik stranke Karl Erjavec in podpredsednik stranke Tomaž Gantar zahtevata njen odstop. Gantar celo pravi, da je njen nedavni podpis sporazuma s Fidesom o začasni zamrznitvi stavke zdravnikov »začetek konca koalicije«. A kljub dramatičnim tonom ni prav jasno, kaj DeSUS pravzaprav želi, prej se zdi, da je zadnji zaplet zgolj izgovor.
Dvanajsti december naj bi bil črn dan za slovensko zavarovalništvo – namreč tisto, ki z najmanj dela in tveganja žanje najvišje donose. Dvanajstega decembra bo javno objavljeno, da bo v novem sistemu zdravstvenega zavarovanja večina za dodatno zavarovanje plačevala manj kot doslej in ne več prek dosedanjega obvoda. Tega dneva se tri zasebne zavarovalnice prav nič ne veselijo. Namenoma pravimo tri zasebne, čeprav bi morali reči dve zasebni in ena vzajemna. A zavarovalnica Vzajemna je družba, ki je ukradena zavarovancem, saj je z izigravanjem vzajemnosti pristala v rokah peščice prekaljenih menedžerjev. Gre za izredno moč, saj ima Vzajemna ves čas izjemno veliko denarja, ki ga lahko plasira kamorkoli in posodi komurkoli. Vzajemna je tudi tihi financer političnih strank in velik medijski oglaševalec.
Mladina že vrsto let vztraja na stališču, da je dodatno zdravstveno zavarovanje ena večjih neumnosti – celo večja od financiranja orožja, da neuporabljeno propada v vojašnicah. Gre samo za na drug način pobran denar, ki bi ga prav tako znal pobrati že javni zdravstveni zavod, a si tako tri zasebne zavarovalnice zgolj prek stroškov in dobička zadržijo vsaj 60 milijonov evrov na leto. Denar gre na tri zavarovalnice zgolj zato, da si te obračunajo svoj delež na sredstvih, ki jih vsak mesec vplačajo prebivalci Slovenije.
Milojka Kolar Celarc je po Dušanu Kebru prva ministrica za zdravje, ki je tudi za ceno, da bo politično žrtvovana, odločena, da ta obvod postopno ukine. Ima razlog, da tako ravna: že dan po tem se lahko upokoji. Ni vezana na noben lobi, je tudi osebno preskrbljena. Ve, kdo je na drugi strani, in ve, da gre za prekleto velike denarje. V zdravstvu se v tem trenutku vrti 3,2 milijarde evrov, kar je več kot tretjina celotnega državnega proračuna. Na drugi strani so močni interesi. Prva med njimi je že ameriška trgovinska zbornica, lobistični center ameriške industrije. Na drugi strani je tudi celotna tobačna industrija. In proti ministrici je tudi zavarovalniški lobi. Žal na področju zdravstva ni mogoče začeti nobene reforme, ne da bi v trenutku vsi lobiji skočili pokonci. Tudi zdravniška zbornica, ki jo popolnoma obvladujejo zdravniki zasebniki.
Ali misli Karl Erjavec resno, ko grozi Miru Cerarju, da je pripravljen zaradi plačnega sporazuma z zdravniki – dejansko pa zaradi prihajajoče zdravstvene reforme – zrušiti vlado? Verjetno misli resno. Lobijem, ki stojijo za temi neizprosnimi stališči, je namreč za vlade popolnoma vseeno – jim je pa pomembno vsako leto, ko se 3,2 milijarde evrov zavrti tako kot doslej. Važno je le, da je ustavljen vsak minister ali ministrica, ki želi uvesti spremembe na področju financiranja zdravstva.
Nekdanji direktor državnega zdravstvenega zavoda Samo Fakin je leta 2013 stanje opisal takole: »Razlogov, zakaj preprosto ne ukinemo teh zavarovalnic, ni veliko. Ocenjujem, da jih je okoli 4,5 milijona (evrov, op. p.). Približno toliko je različnih sponzorskih nakazil.« Lahko zaradi tega pade vlada? Poglejmo primer Tomaža Gantarja. V trenutku najhujšega zategovanja pasu leta 2013 je na podlagi zelo očitnega lobiranja zavarovalnic Vzajemna, Triglav in AS takratni minister za zdravje Tomaž Gantar predlagal interventni zakon, ki naj bi bil sprejet po nujnem postopku in s katerim bi trem zavarovalnicam dobesedno podarili 30,1 milijona evrov. Minister Bručan je namreč leta 2006 uvedel določilo, po katerem morajo tri zasebne zdravstvene zavarovalnice polovico dobička nameniti za rezerve. V tem času je Vzajemna »nabrala« 24,3 milijona evrov takšnih rezerv, zavarovalnica AS 5,8 milijona, Triglav pa domnevno nič, saj naj bi še pokrival izgubo iz preteklosti. Gantar se je skliceval na sodišče EU, ki je leto poprej odločilo, da Bručanova ureditev krši načelo o prostem pretoku kapitala. A Gantar je to uporabil zgolj kot pretvezo, češ da je sprememba nujna za spoštovanje pogodbe o delovanju EU. Vlada Alenke Bratušek je za to Gantarjevo »darilo« takrat izvedela iz Mladine. V njenem imenu je nato poslanka SD Andreja Črnak Meglič vložila dopolnilo in denar je ostal zavarovancem. Šlo je za las. Gantar je kmalu zatem odstopil.
Da, to je ta isti poslanec Gantar, ki danes v imenu DeSUS in skupaj s Karlom Erjavcem grozi Cerarju in Kolar Celarčevi. Igre so včasih drugačne, kot se zdi na prvi pogled.
Grega Repovž, Mladina, 2. 12. 2016

Uroš Slak “zaslišuje” predsednika vlade, predsednik Miro Cerar mu odgovarja: “Delamo vztrajno, a ne moremo takoj zmagati na vseh frontah, ker so interesi prehudi”, 23.11.2016

Pričakovanja, ki jih je Miro Cerar vzbudil na volitvah, so bila velika. “In so upravičena. Vse bomo uresničili, ampak ne moremo vsega narediti naenkrat. Če vrta ne obdeluješ deset let, potem ne moreš vsega popraviti v dveh minutah. Gre za utečen sistem, slabe navade in prakse so se utekle”. Pred očitki se brani predvsem z rezultati, ki so  zaznamovali prvi dve leti Cerarjeve vlade (zvišanje gospodarske rasti, zmanjšanje zadolženosti slovenskih podjetij, znižanje javnofinančnega primanjkljaja, znižanje stopnje brezposelnosti,…

Intervju Cerar-Slak

Programska skupina Sinteze KCD podpira čim hitrejšo izgradnjo nove hitre ceste (ali rekonstrukcijo – nadgradnjo ob sedanji regionalni cesti med Celjem in Velenjem) po prvotni trasi F6: Velenje-Arja vas. Pridružuje se stališčem civilne družbe in Ministrstva za kmetijstvo, ki so proti sedaj aktualnemu vladnemu predlogu Ministrstva za okolje in prostor, to je trasi F2-2: Velenje-Šentrupert.

Prepričani smo, da je prvotno izbrana trasa F6 boljša rešitev zaradi nižje cene in hitrejšega dokončanja gradnje pa tudi zaradi dolgoročnih koristi zgrajene ceste; večjih prometnih možnosti, boljšega ohranjanja krajine in drugih ekoloških razlogov.

Iz objavljenih dostopnih gradiv o umeščanju trase F ugotavljamo, da MOP na konkretne in utemeljene pripombe civilne družbe, glede izbire najustreznejšega poteka trase med variantama F2-2 in F6, podaja odklonilna stališča do trase F6 brez vsakršnih argumentov ali vsaj pojasnil. S tem kaže nesprejemljiv odnos do razčiščenja vsebinskih vprašanj, ki ostajajo prisotna tudi po opravljeni študiji variant poteka trase F na tretji razvojni osi. Že opravljeni “vladni postopki” (izdelani projekti in državni prostorski načrt, ki je v pripravi) za traso F2-2 so prešibek argument za vnaprejšnjo izločitev trase F6(!).

Argumenti za stališče o umestitvi ceste po trasi F6
1) Vladni predlog F2-2 je bistveno dražji in gradbeno zahtevnejši. Predvidoma gre za 14 (ali 15) km dolgo štiri pasovno cesto s tremi predori, enim pokritim vkopom, 11 podvozi, podhodom, 11 nadvozi in tremi mostovi. Zadnja znižana vladna ocena cene trase F2-2 je 308 milijonov evrov (civilna iniciativa Braslovče navaja številko 480 milijonov evrov – s stroški financiranja!?), cena za traso F6 – po oceni civilne iniciative (strokovnjaki ZAPS – Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije) pa le 188 milijonov evrov!
2) Prvotna trasa F6 ponuja večjo prometno prepustnost kot sedanja vladna F2-2: ocena kaže do trikrat več potencialnega prometa! (navezava na Celje). Korošci bi pridobili hitrejšo in boljšo cestno povezavo do avtoceste (AC A1).
3) Ekološki izračun F6 kaže na bistveno več ohranjene najbolj kvalitetne rodovitne kmetijske zemlje in s tem “ohranitev socialnega tkiva tega območja”: po F2-2 je predvideno rušenje 100 objektov oz. 43 družinskih domov. Prvotno je bilo ocenjeno, da bo po trasi F2-2 uničeno približno 113 ha prvovrstnih kmetijskih zemljišč, zadnja ocena vlade (optimizirana varianta Kmetijskega inštituta) pa se je ustavila na 51,1 ha. Na vzhodni varianti F6 pa obdelovalnih zemljišč najboljše kvalitete ni veliko.
4) Čas izgradnje ceste po trasi F6 bi bil bistveno krajši – po oceni civilne iniciative (ZAPS) le 1,5 leta proti 5 letom zahtevne gradnje po trasi F2-2! Na trasi Velenje – Arja vas ni nepotrebnih klancev, je krajša, ni viaduktov, ni prečkanja reke Savinje, ni mostu čez železnico – je en sam krajši tunel.

Stališče Sinteze je, da je potrebna hitra politična odločitev za začetek gradnje
!- po trasi F6 -!

Programski svet Koalicije civilne družbe za prenovo SINTEZA-KCD, 8.11.2016

Ugledna člana Sinteze na osnovi konkretnih primerov kličeta k prebujenju civilne družbe. Civilna družba pa smo mi državljani, ki, kar priznajmo si, s svojo neaktivnostjo nosimo pomemben delež krivde za tako slabo gospodarjenje z našim lastnim premoženjem. Kako to, da to dopuščamo? Koliko časa še?

–  – – + + + – – –

 »Ko se šalijo vlade, so posledice za tiste, ki so tarča njihovega humorja, navadno boleče.«