Za razcvet demokracije!

Slovenija je v resni krizi. Deloma je posledica zunanjih vplivov, prete┼żno pa smo zanjo krivi sami. Pa ne mi vsi, ob─Źani, pa─Ź pa predvsem izbranci, ki nam vodijo dr┼żavo. Neposredno je za njeno vodenje najbolj odgovorna vlada, posredno pa parlament. Odgovornost ali bolje krivda slednjega je dvojna; najprej je v tem, ker vladanje prepu┼í─Źa osebam, ki temu poslu niso dorasle, in drugi─Ź je v tem, ker vlade ne nadzira ustrezno in ob njeni neu─Źinkovitosti ne ukrepa, kot bi bilo nujno. Ali so torej za krizo predvsem krivi poslanci, ki sedijo v parlamentu? Odgovor je: ne, niso ti najve─Ź krivi! Kriva je sistemska ureditev, po kateri oblikujemo parlament in urejamo njegovo delovanje, torej tudi oblikovanje in nadziranje vlade. Pa tudi to ┼íe ni uporaben odgovor. Sistemsko ureditev, ─Źe ta ni dobra, je namre─Ź potrebno spremeniti in zato so za krizo krivi predvsem politiki, ki bi za potrebne sistemske spremembe morali poskrbeti, pa tega ne storijo ali pa jih celo prepre─Źujejo.

Ena klju─Źnih sestavin sistemske ureditve, o kateri govorimo, je volilna zakonodaja. O njej je pisal ┼że Emil Milan Pintar. Po njegovem ima sedanji volilni sistem resne pomanjkljivosti, katerih posledice so, kot jih sam dojemam, predvsem te:
1. Sedaj volilnega glasu ne dajemo konkretnemu poslancu, pa─Ź pa stranki, klju─Źno besedo pri odlo─Źitvi, kdo bo stranko zastopal v parlamentu, pa ima njen vodja. Poslanec je zato pomembno odvisen od vodje stranke, to pa daje slednjemu veliko politi─Źno mo─Ź. Vse to mo─Źno spominja na razmere v prej┼ínjem politi─Źnem sistemu, le da imamo sedaj namesto z eno opravka z ve─Ź politi─Źnimi strankami, pri ─Źemer je ve─Źina mo─Źi koncentrirana v rokah dveh oziroma ta ─Źas treh vodij strank.
2. Zaradi odvisnosti poslancev od vodij strank deluje parlament kot glasovalni stroj, ki daje odlo─Źitvam vodij strank formalno legitimnost in videz demokrati─Źnosti. Parlament tako svojih temeljnih funkcij sploh ne opravlja, rezultat pa je izjemno neu─Źinkovito upravljanje dr┼żave. Ta deluje zato v vse ve─Ź pogledih slab┼íe, kot je v prej┼ínjem samoupravnem sistemu; slednje velja ┼íe predvsem za korupcijo, ki nam uni─Źuje najbolj vitalna tkiva dru┼żbe.

Kar zadovoljivo se da gornje napake sanirati s spremembo volilnega sistema. Po nem┼íkem vzoru so strokovnjaki pripravili predlog novega volilnega sistema, ki po mnenju mnogih zadovoljivo razre┼íuje te┼żave, ki jih omenjam. Po moji oceni je prednost predloga predvsem ta, da jemlje vodjem politi─Źnih strank velik del politi─Źne mo─Źi in jo prena┼ía na poslance, ti pa naj bi bili neprimerno bolj kot doslej za svoje delo odgovorni volivcem. Kratko povzeto: z uveljavitvijo predlaganega kombiniranega volilnega sistema bi pogoje za u─Źinkovito in demokrati─Źno upravljanje dr┼żave bistveno izbolj┼íali, to pa bi bil tudi prvi u─Źinkoviti ukrep za obvladovanje sedanje krize.

Kaj naj bi prednostno storili, se torej ve. ┼Żal pa tega ob sedanji ┬╗demokrati─Źni┬ź ureditvi ni mogo─Źe uresni─Źiti brez privolitve vodij treh najmo─Źnej┼íih politi─Źnih strank, to je Bratu┼íkove, Luk┼íi─Źa in Jan┼íe. Ti trije sicer na─Źeloma ne nasprotujejo spremembi volilnega sistema, vendar se vsak zavzema za ┬╗lastno┬ź re┼íitev, vse pa so veliko slab┼íe od te, ki jo v svojem prispevku predstavlja Pintar in se je v desetletnih nem┼íkih izku┼ínjah dobro izkazala. Slednjo, torej ┬╗nem┼íko┬ź re┼íitev, podpira tudi spodoben del civilne dru┼żbe. Tako je Zveza dru┼ítev upokojencev ┼że marca lani na podlagi 5.700 podpisov volivcev v parlamentarno proceduro vlo┼żila predlog novega volilnega zakona, a ga je politika doslej povsem ignorirala in tudi v naprej se mu obeta podobno.

Enkratno priliko, da za dr┼żavo naredi nekaj koristnega in pomaga, da pride do razumne spremembe volilnega sistema, ima predsednik dr┼żave Pahor. Pred ─Źasom je ┼że napovedal, da se namerava za to zavzeti, vendar od njega ┼żal ne gre veliko pri─Źakovati. Pahor namre─Ź ni dr┼żavnik, ki bi se bil pripravljen javno izpostaviti v korist ukrepom, za katere mu v naprej ne bodo prikimali klju─Źni strankarski veljaki.

Najbolj verjetno je torej, da do prepotrebne spremembe volilnega sistema, s katero bi, kot re─Źeno, omejili politi─Źno mo─Ź strankarskih veljakov in v urejanje dru┼żbenih razmerij vnesli ve─Ź demokracije, vsaj za sedaj ne bo pri┼ílo. Pogoji za to bodo o─Źitno dozoreli ┼íele po tem, ko se bo kriza do te mere zaostrila, da se bo narod sedanji politiki mno┼żi─Źno uprl.
Andrej Cetinski

3 odzivov na Za razcvet demokracije!

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.