ZA KAJ IN ZA KOGA LASTNINJENJE?

Ena od osrednjih zahtev trojke in evropskih birokratov, ki jo naslavljajo slovenski politiki je, da moramo odlo─Źno nadaljevati proces lastninjenje in privatizirati ┼íe teh 10 milijard dr┼żavnega premo┼żenja. Kot argument navajajo, da lahko le z lastninjenjem izbolj┼íamo kakovost upravljanja v gospodarskih dru┼żbah in s tem tudi uspe┼íen gospodarski razvoj dr┼żave. Pa je to res, ali so to le legende, miti in dogme?

─îe bi bilo to res, se nam ne bi dogajali Merkurji, Istrabenzi, Vegradi in vse ostale znane zgodbe propadanja zasebnih podjetij. Tudi primerjava bilanc uspeha dr┼żavne Krke in zasebnega Leka ovr┼że mit o neuspe┼ínem upravljanju podjetij v dr┼żavni lasti, samo zato, ker je lastnina dr┼żavna. Res je, da upravljanje dr┼żavnih podjetij katastrofalno, vendar vzrok nikakor ne le┼żi v lastnini, pa─Ź pa v dejstvu, da so politi─Źne in omre┼żne klike dr┼żavo in dr┼żavno lastnino nasko─Źile kot plen, ki ga je potrebno ─Źim prej raztrgati in razdeliti med plenilce. Zakaj potem politika, ki ji je dr┼żavna lastnina plen in izvor bogatenja in prelivanja bogastva v omre┼żja, tako odlo─Źno nadaljuje s procesom lastninjenja?

Odgovor na to vpra┼íanje najdemo v dejstvu, da je vsa politika podrejena interesom svetovnega finan─Źnega kapitala, ki jih uresni─Źuje preko bruseljske politike in birokracije in je za mirno so┼żitje in koeksistenco v tem omre┼żju evropske oblasti pripravljena svoj plen prepustiti vi┼íjim v hierarhiji. Prav zato nam politiki tudi gledajo naravnost v o─Źi, ko nam la┼żejo, da je lastninjenje dr┼żavne srebrnine za nas dobro, ker, da bodo tuji lastniki izbolj┼íali kakovost poslovanja, nam pa zagotovili nujna finan─Źna sredstva za krpanje prora─Źuna.

─îe ┼żelimo spoznati pravo resnico, zakaj in za koga lastninjenje, moramo pogledati v zgradbo svetovnega finan─Źnega sistema. Svetovni finan─Źni sistem je zgrajen tako, da mora neprestano rasti in tudi raste in to hitreje, kot raste dru┼żbeni proizvod v svetu. Vlagateljem je pa─Ź potrebno pla─Źevati obresti in lastnikom delnic dividende. Dokler je imela rast akumulaciji v finan─Źnem sektorju varen trg za plasma te akumulacije, je to bila uspe┼ína formula rasti potro┼ínje in z njo gospodarstva in vsega, kar prina┼ía rast. Prav ┼íirjenje trga finan─Źnega kapitala, ta odpira trge tudi gospodarstvu, je bil motiv ┼íiritve Evrope. Besede o svobodi dr┼żavljanov so bile kulise za katerimi se je skrival pravi interes svobode in oblasti kapitala. To nam potrjuje na─Źin re┼íevanja posledic krize, ko je vse podrejeno interesom finan─Źnega kapitala in so dr┼żavljani ┼żrtve in pla─Źniki stro┼íkov krize. Brez ┼íirjenja trga, bi se finan─Źni sistemi Francije, Nem─Źije in Anglije in drugih dr┼żav finan─Źne industrije ┼że zdavnaj prej zna┼íli pred problemom varnega in donosnega plasiranja kapitala in bi te dr┼żave ┼że davno prej do┼żivele tudi gospodarsko krizo, ker ne bi bilo novih trgov za njihovo gospodarstvo.

Akumulacija v finan─Źnem sektorju raste tudi v ─Źasu krize in naj bi porasla za 1.000 milijard. Raste tudi zadol┼żenost, vendar ta ve─Ź ne poganja potro┼ínje, pa─Ź pa se zadol┼żujejo dr┼żavni prora─Źuni, da pokrivajo finan─Źne luknje ban─Źnega sistema. Torej se denarni tokovi vrtijo znotraj finan─Źnega sistema in ne v krogu celotne dru┼żbene reprodukcije. V takem sistemu pa je gospodarska rast nemogo─Źa. Uspeh Nem─Źije je temeljil na zadol┼żevanju drugih in je mit o fleksibilnem trgu dela, kot gonilu uspeha pa─Ź misti─Źna zgodba.

Ker se finan─Źni trg z nastopom krize in padanje obsega dru┼żbenega proizvoda bistveno zmanj┼íuje in se zmanj┼íuje varnost nalo┼żb, se je finan─Źna industrija pojavila pred problemom kam plasirati – in to varno ÔÇô ogromen kapital. Pri─Źe smo procesu, da se zmanj┼íujejo potro┼ínja, gospodarska rast in investicije, na drugi strani pa raste akumulacija v finan─Źnem sektorju. Pomemben kapitalski trg, ki je ┼íe varen s pri─Źakovanimi donosi, ostaja vlaganje v lastninjenje dr┼żavnih podjetij, ker gre predvsem za podjetja panog, ki opravljajo dejavnosti javnega pomena, s stabilnim trgom in niso odvisna od konkuren─Źne ponudbe z vzhoda. Tu je odgovor na vpra┼íanje, zakaj in za koga lastninjenje!

Prepri─Źan sem, da ve─Źina politikov niti ne pozna tega odgovora, pa tudi zastavljajo si ga ne. Tisti, ki to razumejo in se tega zavedajo, pa jim je udoben oblastni polo┼żaj pomembnej┼íi, kot vsak interes dr┼żave in dr┼żavljanov. Pravljice, miti in vse druge zgodbe, ki nam jih pripovedujejo, kako je to dobro za dr┼żavo in dr┼żavljane, so enake zgodbam za lahko no─Ź otroci, s to razliko, da se tam zgodba o hudobnem volku kon─Źa sre─Źno. V na┼íi zgodbi pa ne more biti sre─Źnega konca. Z lastninjenjem dr┼żavnih podjetij si bo svetovni finan─Źni kapital le privil nove ventile na na┼íe gospodarstvo in preko njih pretakal k sebi ┼íe ve─Ź na┼íega dru┼żbenega proizvoda in nas ekonomsko ┼íe bolj iz┼żemal in socialno siroma┼íil. Zavedati pa se moramo, da z lastninjenjem dr┼żavne lastnine ni konec okupatorskega pohoda finan─Źne industrije. ─îez ─Źas bo lastninil ┼íe na┼ía grobna mesta in na┼íe ┼żare. Po naravnih virih, nazadnje vodi, je ┼że posegel.

Silvester Koprivnikar

2 odzivov na ZA KAJ IN ZA KOGA LASTNINJENJE?

  1. LJUDSKO POSOJILO
    Kako do denarja za pla─Źila dolgov in razvoj gospodarstva??

    Po podatkih Slovenskih bank, smo Slovenci var─Źni narod. Imamo skoraj 16 milijared ÔéČ prihrankov. ─îe bi si dr┼żava sposodila vsaj 10 procentov tega denarja od var─Źevalcev, bi to bilo 1,5 milijarde ÔéČ. Ne bi bilo problemov za vra─Źilo dolga in za zagon gospodarstva. Kako to narediti???
    Dr┼żava naj razpi┼íe “LJUDSKO POSOJILO”. Mislim, da ne bi bilo ve─Źjega problem zbrati ┼íe ve─Ź kot 1,5 milijarde ÔéČ, seveda s po┼ítenimi pogoji vra─Źila. Izdala bi DR┼ŻAVNE OBVEZNICE, kot vrednostni papir. Rok vra─Źila naj bi bil vsaj 5 (ali ve─Ź) let z zadosti velikimi in zanimivimi obrestmi. Mo┼żnost trgovanja z njimi. Prva izpla─Źila naj bi bila vsaj po dveh letih (lahko prej). Mislim, da je bolj┼íe, da posodi┼í dr┼żavi nekaj svojih prihrankov (sedaj to delamo z vezanimi vlogami), kot da jutri banke bankrotirajo in izgubi┼í VSE! V stari JUGI je bilo ┼że po vojno Ljudsko posojilo.

    Pa in┼ípekcijske slu┼żne popolnoma obnoviti, z mladimi “─Źistimi” in pobrati 99 procentov davkov TAKOJ! Velja tudi za sivo ekonomijo. Vpeljati dav─Źne blagajne,… Kontrolo nad pridobljenimi sredstvi naj vr┼íi NOVI organ, nekaj kot je neko─Ź bil “SDK”! Ni bilo mo┼żno goljufati ne delavce in ne dr┼żavo!

    ZAKAJ NIHČE NE RAZMIŠLJA V TO SMER PRIDOBIVANJA SREDSTEV????

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.