Bistvo obstoječega kapitalizma namreč ni v zasebni lastnini in ekonomskem delovanju trga. Oboje je zgodovina človeške civilizacije »izumila« že davno pred rojstvom kapitalizma. Bistvo tega sistema je v čisto navadnem kupoprodajnem oziroma najemnem razmerju med lastniki dveh temeljnih produkcijskih dejavnikov – dela in kapitala…. V sodobni družbenoekonomski realnosti imamo opravka kvečjemu z dvema različnima vrstama kapitala – človeškim in finančnim, ne pa z delom kot navadnim tržnim blagom in kapitalom kot pravim produkcijskim dejavnikom, ki si lahko prisvaja vse korporacijske pravice (upravljanje podjetij, delitev dobička).
Edina razvojna perspektiva (hkrati pa tudi imperativ) je zato v vzpostavitvi razmerja ekonomske in pravne enakopravnosti ter asociativnih (ne kupoprodajnih) odnosov med delom in kapitalom. V praksi to pomeni nujno opustitev klasične lastniške zasnove podjetja in uzakonitev sodobne, t. i. déležniške; s tem pa tudi uravnoteženega soupravljanja in soudeležbe ključnih déležnikov – lastnikov finančnega in človeškega kapitala – pri poslovnem rezultatu. Podjetje prihodnosti ne more biti več zgolj personificirani (finančni) kapital, ampak skupnost déležnikov v pravem pomenu besede.
Mato Gostiša, Delo, 24.10.2011
Se strinjam z opredelitvijo bistva kapitalizma. Dodal bi morda še to, da je bistvo kapitalistične gospodarske ureditve v tem, da ta pripisuje zaslugo za ustvarjanje dodane (nove) vrednosti izključno kapitalu in zato naj tudi dobiček pripada izključno lastniku kapitala. Ta doktrina je , mislim, politično in ne strokovno (ekonomsko teoretično) utemeljena.
Strinjam se tudi s stališčem, da je treba uzakoniti deležniško lastniško strukturo podjetij. Ta koncept je povsem v skladu s programskimi izhodišči in načeli gibanja SINTEZA. Teba pa je naštudirati, kako ta model uresničiti v praksi. Dajmo, lotimo se dela!
Po Blažu Kos poznamo tri vrste kapitala:
• Finančni kapital
• Intelektualni kapital
• Socialni kapital
V začetku je imel najpomembnejšo vlogo finančni kapital, nato je začel na pomembnosti vedno bolj dobivati intelektualni kapital. Danes sta obe kategoriji zagotovo zelo pomembni, vendar vedno bolj v veljavo prihaja tudi socialni kapital.
Socialni pomeni, da gre za neke relacije med ljudmi, beseda kapital pa nakazuje na to, da imajo relacije vrednostno izraženo komponento. Drugače lahko socialni kapital opredelimo kot vir, ki pospešuje aktivnosti med ljudmi, oziroma gre za pogostost in pomembnost stikov, na katere se posameznik lahko zanese z namenom izboljšanja svojega položaja. Socialni kapital temelji na socialnih vezeh. Socialne vezi se razvijajo med posamezniki, organizacijami in družbami, ki se medsebojno povezujejo zaradi svojih ali širših kolektivnih koristi.