UKRADENI REFERENDUM

Ve─Źina slovenskih intelektualcev se zaveda, da ┼żivimo v neki navidezni demokraciji. Vse vzvode oblasti in s tem ┬╗urejevanja┬ź na┼íega ┼żivljenja imajo v rokah politi─Źne stranke. Te so v zadnjih desetletjih skreirale tako zakonodajo, ki popolnoma izklju─Źuje dr┼żavljane iz mo┼żnosti vplivanja na bistvene politi─Źne odlo─Źitve. Strokovnjaki zato na┼ío dru┼żbeno ureditev upravi─Źeno ozna─Źujejo kot ┬╗strankokracijo┬ź. Med ljudmi se je uveljavila bolj politi─Źno obarvana ugotovitev, da so nam stranke ┬╗ukradle dr┼żavo┬ź. Dva primera:
Prvi se nana┼ía na na┼ío volilno zakonodajo, ki daje politi─Źnim strankam v roke vse adute: samo one lahko enostavno priglasijo sodelovanje na volitvah, one kreirajo kandidatne liste, one dolo─Źajo, kdo je izvoljen, saj v DZ ne pridejo kandidati, ki so dobili najve─Ź glasov, itd. Civilna dru┼żba oz. organizirani dr┼żavljani izven politi─Źnih strank, nimamo niti najmanj┼íe mo┼żnosti, da bi na volitvah uspeli.
Drugi primer je nova zakonodaja o referendumu. V normalnih dr┼żavah je referendum orodje vlade. Ta ga uporabi takrat, ko se znajde v dilemi, kako se naj odlo─Źi o ne─Źem, kar je za vse dr┼żavljane pomembno. (Velika Britanija ga je razpisala glede svojega ─Źlanstva v EU, ┼ávica se je zadnji─Ź obrnila na dr┼żavljane z vpra┼íanjem o azilantski politiki.) V Sloveniji vlade ne ─Źutile potrebe, da bi kaj povpra┼íale svoje ljudstvo ali, da bi njemu prepustile odlo─Źitev o kak┼ínem bistvenem vpra┼íanju. Zato pa so na┼íi referendumi zgolj politi─Źno obra─Źunavanje politi─Źnih strank opozicije s politi─Źnimi strankami koalicije. Referendumsko vpra┼íanje je v tem obra─Źunavanju nepomembno. Ljudje preprosto glasujejo za tisto stran, v kateri tabor pripadajo. To se bo dogodilo tudi z referendumom o drugem tiru, za katerega se zavzema g. Vili Kova─Źi─Ź in za katerim se skrivata g. Jan┼ía in g. Primc.
Svet za civilni nadzor projekta ┬╗drugi tir┬ź se ┼że ve─Ź kot leto dni trudi, da bi dosegel razmere, tudi ustrezno pravno podlago, za javen, strokovni nadzor nad projektom. Samo tako bi lahko prepre─Źili, da se nam ne ponovi ┼íkandalozni primer TE┼á 6, kjer je neznano kam izginilo okrog pol milijarde evrov in ─Źesar to┼żilstvo in sodstvo o─Źitno ne bosta nikoli raz─Źistila in kaznovala. To prikrivanje plenjenja je mogo─Źe razumeti samo tako, da so v njem sodelovale skupine iz leve in desne politi─Źne opcije. Tudi projekt ┬╗drugi tir┬ź je v bistvu zastavljen enako: prenapihnjen je za kake pol milijarde, klju─Źne vloge pa se delijo med leve in desne. In za to v tem referendumu zares gre. Za spopad, ki naj poka┼że, kdo je politi─Źno mo─Źnej┼íi, kdo bo vodil projekt in mu bo tako pripadla vloga ┬╗ve─Źjega brata┬ź.
Vsega tega smo se v Svetu dobro zavedali. Jasno nam je bilo, da ob taki sovra┼żni zakonodaji sami ne moremo speljati referenduma. Da se ga bodo, ─Źe ga bomo odprli, takoj polastile najbolj agresivne politi─Źne stranke. In to se je ┼że dogodilo. Za racionalizacijo projekta sploh ne gre. Nobena od strank, ki zdaj vodijo zbiranje podpisov za referendum, nas ni podprla v boju z vlado za racionalizacijo projekta in njegov javen nadzor. Svet pa ┼íe vedno vztraja na ustanovitvi strokovnega Nadzornega organa z udele┼żbo predstavnikov civilne dru┼żbe, ki bo z ustreznimi pooblastili skrbel za racionalno izvedbo in tako prepre─Źil ponovitev TE┼á 6.
Referendum se je ┼że spridil in postal nepotreben. Ni─Źesar ne bomo zamudili, ─Źe ga izpustimo. Tudi ─Źe uspe, bo prinesel le malo druga─Źno delitev plena, ─Źe nam (Svetu) v mukotrpnih pogajanjih z vlado ne uspe zagotoviti dostojnega nadzornega organa, ki bi prinesel malo ve─Ź politi─Źne higiene v vodenje projekta.
Emil Milan Pintar, Sinteza, 3.6.2017

2 odzivov na UKRADENI REFERENDUM

  1. Milan Baj┼żelj

    Zdravo!
    Strinjam se v celoti z vsem o ─Źemer pi┼íe kolega E.M.Pintar!

    Vsi, ki mislimo, da nismo, oziroma no─Źemo biti su┼żnji strankokratskega politi─Źnega sistema, povezanega s finan─Źnimi “elitami” in ki ┼żelimo kaj storiti za skupno dobro – za ve─Źino ljudi in za naravo, se moramo povezati in izbojevati:
    1. Spremembo volilnega sistema (v korist ve─Źjega neposrednaga vpliva dr┼żavljanov)
    2. Spremembo na─Źina imenovanja in delovanja vlade (tudi) tako, da ji bodo civilne iniciative in referendumi v pomo─Ź pri sprejemanju in predlaganju pravilnih 0dlo─Źitev (za skupno dobro)

  2. Relativizirati referendum o Zakonu drugem tiru, ni modro po─Źetje. Nepomembno je kdo se skriva v ozadju, kajti v ozadju smo lahko vsi in slehernik, ki je:
    ” Za Slovenijo in proti tistim, ki jo plenijo”
    Ko bomo dr┼żavljani ocenjevali vlade, po dejanjih in ne po pripadnosti, ter kaj je dobro in kaj je slabo, bomo na pravi poti, da bo vsem bolj┼íe ┼ílo.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja