UKRADENI REFERENDUM

Večina slovenskih intelektualcev se zaveda, da živimo v neki navidezni demokraciji. Vse vzvode oblasti in s tem »urejevanja« našega življenja imajo v rokah politične stranke. Te so v zadnjih desetletjih skreirale tako zakonodajo, ki popolnoma izključuje državljane iz možnosti vplivanja na bistvene politične odločitve. Strokovnjaki zato našo družbeno ureditev upravičeno označujejo kot »strankokracijo«. Med ljudmi se je uveljavila bolj politično obarvana ugotovitev, da so nam stranke »ukradle državo«. Dva primera:
Prvi se nanaša na našo volilno zakonodajo, ki daje političnim strankam v roke vse adute: samo one lahko enostavno priglasijo sodelovanje na volitvah, one kreirajo kandidatne liste, one določajo, kdo je izvoljen, saj v DZ ne pridejo kandidati, ki so dobili največ glasov, itd. Civilna družba oz. organizirani državljani izven političnih strank, nimamo niti najmanjše možnosti, da bi na volitvah uspeli.
Drugi primer je nova zakonodaja o referendumu. V normalnih državah je referendum orodje vlade. Ta ga uporabi takrat, ko se znajde v dilemi, kako se naj odloči o nečem, kar je za vse državljane pomembno. (Velika Britanija ga je razpisala glede svojega članstva v EU, Švica se je zadnjič obrnila na državljane z vprašanjem o azilantski politiki.) V Sloveniji vlade ne čutile potrebe, da bi kaj povprašale svoje ljudstvo ali, da bi njemu prepustile odločitev o kakšnem bistvenem vprašanju. Zato pa so naši referendumi zgolj politično obračunavanje političnih strank opozicije s političnimi strankami koalicije. Referendumsko vprašanje je v tem obračunavanju nepomembno. Ljudje preprosto glasujejo za tisto stran, v kateri tabor pripadajo. To se bo dogodilo tudi z referendumom o drugem tiru, za katerega se zavzema g. Vili Kovačič in za katerim se skrivata g. Janša in g. Primc.
Svet za civilni nadzor projekta »drugi tir« se že več kot leto dni trudi, da bi dosegel razmere, tudi ustrezno pravno podlago, za javen, strokovni nadzor nad projektom. Samo tako bi lahko preprečili, da se nam ne ponovi škandalozni primer TEŠ 6, kjer je neznano kam izginilo okrog pol milijarde evrov in česar tožilstvo in sodstvo očitno ne bosta nikoli razčistila in kaznovala. To prikrivanje plenjenja je mogoče razumeti samo tako, da so v njem sodelovale skupine iz leve in desne politične opcije. Tudi projekt »drugi tir« je v bistvu zastavljen enako: prenapihnjen je za kake pol milijarde, ključne vloge pa se delijo med leve in desne. In za to v tem referendumu zares gre. Za spopad, ki naj pokaže, kdo je politično močnejši, kdo bo vodil projekt in mu bo tako pripadla vloga »večjega brata«.
Vsega tega smo se v Svetu dobro zavedali. Jasno nam je bilo, da ob taki sovražni zakonodaji sami ne moremo speljati referenduma. Da se ga bodo, če ga bomo odprli, takoj polastile najbolj agresivne politične stranke. In to se je že dogodilo. Za racionalizacijo projekta sploh ne gre. Nobena od strank, ki zdaj vodijo zbiranje podpisov za referendum, nas ni podprla v boju z vlado za racionalizacijo projekta in njegov javen nadzor. Svet pa še vedno vztraja na ustanovitvi strokovnega Nadzornega organa z udeležbo predstavnikov civilne družbe, ki bo z ustreznimi pooblastili skrbel za racionalno izvedbo in tako preprečil ponovitev TEŠ 6.
Referendum se je že spridil in postal nepotreben. Ničesar ne bomo zamudili, če ga izpustimo. Tudi če uspe, bo prinesel le malo drugačno delitev plena, če nam (Svetu) v mukotrpnih pogajanjih z vlado ne uspe zagotoviti dostojnega nadzornega organa, ki bi prinesel malo več politične higiene v vodenje projekta.
Emil Milan Pintar, Sinteza, 3.6.2017

2 thoughts on “UKRADENI REFERENDUM

  1. Zdravo!
    Strinjam se v celoti z vsem o čemer piše kolega E.M.Pintar!

    Vsi, ki mislimo, da nismo, oziroma nočemo biti sužnji strankokratskega političnega sistema, povezanega s finančnimi “elitami” in ki želimo kaj storiti za skupno dobro – za večino ljudi in za naravo, se moramo povezati in izbojevati:
    1. Spremembo volilnega sistema (v korist večjega neposrednaga vpliva državljanov)
    2. Spremembo načina imenovanja in delovanja vlade (tudi) tako, da ji bodo civilne iniciative in referendumi v pomoč pri sprejemanju in predlaganju pravilnih 0dločitev (za skupno dobro)

  2. Relativizirati referendum o Zakonu drugem tiru, ni modro početje. Nepomembno je kdo se skriva v ozadju, kajti v ozadju smo lahko vsi in slehernik, ki je:
    ” Za Slovenijo in proti tistim, ki jo plenijo”
    Ko bomo državljani ocenjevali vlade, po dejanjih in ne po pripadnosti, ter kaj je dobro in kaj je slabo, bomo na pravi poti, da bo vsem boljše šlo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.