SPREMENITI POLITIKO PRIVATIZACIJE !

V Sloveniji je dr┼żava ┼íe vedno razmeroma mo─Źno lastni┼íko udele┼żena v podjetjih in prav ta ─Źas vlada to na┼íe skupno premo┼żenje pospe┼íeno prodaja tujim kupcem. K temu naj bi jo zavezovala odlo─Źitev prej┼ínje Bratu┼íkove vlade, da se odproda 15 ve─Źinsko dr┼żavnih podjetij, med katerimi sta tudi vsaj dve taki, ki imata za dr┼żavo strate┼íki pomen, to sta letali┼í─Źe Brnik in Telekom. Letali┼í─Źe je ┼że prodano nem┼íkemu kupcu, Telekom pa naj bi bil prodan v naslednjih tednih, najverjetneje tudi nem┼íkemu kupcu. Temu ravnanju vlade ve─Źina nasprotuje, posamezniki pa ga podpirajo.
Nedvomno gre za zadevo, ki je za prihodnost Slovenije nadvse pomembna in zato ne presene─Źa, da ji tudi javna ob─Źila namenjajo veliko pozornost. Tako je Dnevnikov Objektiv pred kratkim (29.11.2014) objavil kar tri vsebinsko tehtne prispevke, ki obravnavajo privatizacijo. V enem od njih (avtorica Barbara Hren) najdemo zanimive informacije o tem, kako v tujini strate┼íko obravnavajo privatizacijo, drugi (avtor dr. Mitja Kova─Ź) nas prepri─Źuje, kako pametno ravna vlada, ker pospe┼íuje privatizacijo, tretji prispevek (avtor Igor Vuksanovi─ç) pa bralcu argumentirano dokazuje, da ravna vlada vse prej kot prepri─Źljivo, ko prodajo 15 podjetij iz spiska Bratu┼íkove utemeljuje s tem, da mora to storiti, ker je to zaveza do tujine in vlada naj bi v tem primeru zgolj delovala verodostojno. Pisec teh vrstic sebe uvr┼í─Źa v skupino dr┼żavljanov, ki meni, da ravna Cerarjeva vlada pri privatizaciji neodgovorno in to mnenje bom posku┼íal v nadaljevanju argumentirati. Pri tem se bom skliceval oziroma opiral tudi na mnenja treh pravkar omenjenih avtorjev.
Za izhodi┼í─Źe svojega dokazovanja bom uporabil tezo, da je skrb za konkuren─Źno in razvojno uspe┼íno gospodarstvo najbolj pomembna naloga vlade, uresni─Źuje pa jo predvsem z naslednjimi aktivnostmi:
a) U─Źinkovito skrbi za konkuren─Źno tr┼żno okolje (ni odve─Źnih administrativnih omejitev, korupcije je malo, pravna dr┼żava deluje odli─Źno, dav─Źne obremenitve gospodarstva so podobne kot v najbolj uspe┼ínih dr┼żavah,ÔÇŽ)
b) Dr┼żava na─Źrtuje in aktivno usmerja razvoj gospodarstva. Kot u─Źinkovito orodje pri izvajanju teh aktivnosti se potrjuje njena sposobnost, da na podlagi svojega lastni┼ítva in na njem zasnovane upravljavske mo─Źi uravnava razvoj podjetij, ki so pomembna za celotno gospodarstvo in imajo torej strate┼íki zna─Źaj.
c) Dr┼żava skrbi za to, da se predvsem ve─Źja podjetja dobro upravlja, kar naj se odra┼ża v njihovi poslovni uspe┼ínosti, optimalnem zadovoljevanju interesov zaposlenih in dru┼żbeno odgovornem ravnanju. Pristop, ki se za te namene potrjuje kot zelo uporaben in se kot tak potrjuje v nem┼íki praksi, vklju─Źuje predvsem dvoje. 1. dr┼żava z zakonom zagotovi, da delo (v podjetju zaposleni in zunanja interesna zdru┼żenja dela ÔÇô sindikati) z enako mo─Źjo kot kapital odlo─Źa pri upravljanju podjetja; 2. lastnik podjetja naj ne bo en sam, prednost naj ima razpr┼íeno lastni┼ítvo. Ob tako razporejeni upravljavski mo─Źi praviloma dr┼żavi ┼że zadostuje 20% lastni┼íki dele┼ż za razvojno usmerjanje strate┼íkega podjetja.(Spri─Źo takih re┼íitev je stvarna mo─Ź nem┼íke dr┼żave, da usmerja razvoj svojega gospodarstva, neprimerno ve─Źja, kot bi lahko sklepali glede na njen lastni┼íki dele┼ż v gospodarstvu.)
Po gornjih in podobnih na─Źelih ravnajo ┼ítevilne dr┼żave. V Evropi velja to predvsem za Nem─Źijo in skandinavske dr┼żave, in te so slej ko prej prav zato ekonomsko najbolj uspe┼íne in socialno stabilne. Od vzhodnoevropskih, to je biv┼íih socialisti─Źnih dr┼żav, se po predstavljenem modelu upravljanja gospodarstva najbolj zgleduje Poljska. Njen lastni┼íki dele┼ż v gospodarstvu je za sedaj ┼íe vedno velik, a dr┼żava prakti─Źno dokazuje, da to zanjo ni omejitev pri pospe┼íevanju gospodarskega razvoja; Poljska je namre─Ź zadnjo krizo najhitreje prebolela in tudi sicer izstopa iz evropskega povpre─Źja po visokih stopnjah gospodarske rasti. Pa ┼íe en primer je vredno omeniti, to je Kitajsko. Po podatkih, ki jih v prej omenjenem ─Źlanku navaja B. Hren, je lastni┼íki dele┼ż te dr┼żave v sredstvih njenega gospodarstva okoli 40%, kar ji o─Źitno veliko pomaga pri spodbujanju hitre gospodarski rasti.
Zgoraj na┼íteti primeri dokazujejo, da dr┼żavno lastni┼ítvo oziroma upravljavska prevlada dr┼żave v strate┼íkih podjetjih ni omejitev za razvoj in uspe┼ínost gospodarstva, seveda ob pogoju, da se dr┼żavo in njeno premo┼żenje razumno pa tudi eti─Źno upravlja. ─îe ta pogoj ni izpolnjen, naj se dr┼żava prednostno loti sanacije lastnega upravljanja in pred njo ne be┼żi z razprodajo dr┼żavnega premo┼żenja. Razprodaja se namre─Ź v takih primerih vedno izka┼że za slabo re┼íitev, saj je po iztr┼żku od prodanega premo┼żenja praviloma skromna, dr┼żava pa si z njo slabi svoje razvojne potenciale in zapravlja suverenost. Pa tudi tega ne gre prezreti, da so slabo domi┼íljene privatizacije idealno gnoji┼í─Źe za razvoj korupcije, kar razvoju dr┼żave ┼íe kako ┼íkodi.
In kje smo z dr┼żavnim premo┼żenjem v Sloveniji? Po podatkih, ki jih navaja B. Hren, je dr┼żava v gospodarstvu lastni┼íko sicer mo─Źno prisotna, vendar precej manj kot je to na Poljskem. Smo pa v primerjavi s Poljsko ekonomsko manj uspe┼íni, kar je nedvomno zgolj posledica tega, da tako dr┼żavo samo kot njeno lastnino slabo upravljamo. O tem se je v ─Źlanku, omenjenem v uvodu, ob┼íirneje razpisal dr. M. Kova─Ź. Njegovim ugotovitvam lahko pritrdimo, z izjemo ene same: predlaga namre─Ź, da naj problem slabega upravljanja preprosto tako razre┼íimo, da dr┼żavno premo┼żenje prodamo, seveda tujcem, saj na doma─Źe kupce z ┬╗novci┬ź ne gre ra─Źunati. Kot sem ┼że nakazal, je ta njegov predlog strokovno vpra┼íljiv, zame kot Slovenca pa je tudi ┼żaljiv, saj mi sporo─Źa, da sem pripadnik naroda z omejenimi upravljavskimi sposobnostmi. Morda ob tem ni odve─Ź spomniti na rek, da je ─Źlovek kot lastnik subjekt upravljanja, ko se lastni┼ítvu odre─Źe, pa postane predmet upravljanja ali po doma─Źe in nekoliko grobo re─Źeno ┬╗hlapec┬ź.
Kako neokusne re┼íitve nam ta ─Źas politika servira v povezavi z dr┼żavnim premo┼żenjem, si je vredno ogledati na primeru letali┼í─Źa Brnik. Ker naj bi na┼ía dr┼żava ne bila njegov dober lastnik, smo ga privatizirali tako, da smo ga prodali podjetju, ki ga upravljavsko obvladuje nem┼íka dr┼żava. Taka lastni┼íka sprememba si bolj kot oznako ┬╗privatizacija┬ź zaslu┼żi poimenovanje ┬╗kolonizacija┬ź, saj smo z njo del svoje suverenosti prenesli na nem┼íko dr┼żavo. Vlada pa pri takem ravnanju vztraja, pa ─Źeprav njenih argumentov o potrebi po varovanju verodostojnosti do tujine ne gre jemati resno, kot je v ┼że omenjenem prispevku utemeljil tudi I. Vuksanovi─ç. Pravi razlogi za ┬╗vladino privatizacijo┬ź morajo zato biti drugje. Morda so posledica tega, da je vlada ob pomanjkanju lastne vizije in dr┼żavni┼íkega poguma podlegla pritiskom tistih njenih ┬╗svetovalcev┬ź, ki brez zadr┼żkov ─Źastijo neoliberalne dogme in si od na┼íe privatizacije tudi obetajo spodobne materialne koristi.

Za zaklju─Źek ┼íe nekaj o tem, kako naj bi vlada spri─Źo povedanega ravnala glede dr┼żavnega premo┼żenja. Predvsem naj prisluhne ve─Źini dr┼żavljanom in dr┼żavno premo┼żenje u─Źinkovito uporabi za pospe┼íen gospodarski razvoj. Ta posplo┼íena usmeritev je dolo─Źneje opredeljena v treh to─Źkah v prvem delu tega zapisa. Naj jo povzamem: Predvsem potrebujemo bolj razumno upravljanje, tako dr┼żave kot tudi podjetij. V podjetjih strate┼íkega pomena naj se dr┼żava zavzema za razpr┼íeno lastni┼ítvo, pri ─Źemer si naj zadr┼żi dele┼ż, ki ji zagotavlja prevladujo─Ź vpliv na njihov razvoj. ┼áe sprejemljiva alternativa za tako lastni┼ítvo je re┼íitev, po kateri dr┼żava kot solastnika sprejme tujega strate┼íkega partnerja, s katerim potem skupno usmerjata razvoj na┼íega strate┼íkega podjetja. Predvsem pa bi bili vladi hvale┼żni, ─Źe bi se glede upravljanja bolj zgledovala po tem, kaj in kako pri sebi doma po─Źno Nemci, in se manj ozirala na to, kaj ji ti Nemci svetujejo ali celo ukazujejo.

Andrej Cetinski, SINTEZA-KCD, 1.12.2014

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja