Slovenija ima problem!

Dnevnik je pred dnevi (10.3.2018) objavil komentar z naslovom ┬╗Slovenija i┼í─Źe ┼íefa delni┼íke dru┼żbe┬ź. Njegov avtor, Leon Magdalenc, obravnava v njem nadvse aktualen problem, ki ga imamo Slovenci, da namre─Ź svoje dr┼żave ne znamo upravljati. Zaradi tega smo njeni prebivalci mo─Źno prizadeti in ─Źe bomo pri sedanji praksi ┼íe dolgo vztrajali, bo nastalo ┼íkodo vse te┼żje popravljati. Avtor ponuja tudi re┼íitev za to zadrego, njena osrednja vsebina pa je, da naj bi dr┼żavo upravljali podobno, kot se upravlja velike delni┼íke dru┼żbe, ki so v mnogo─Źem upravljavsko celo bolj zahtevne od manj┼íe dr┼żave. Ideja je presenetljivo dobra, vendarle tako radikalna, da jo bo politika (pa tudi vsaj del stroke) preve─Ź z lahkoto zavrnila. Sam se zato zavzemam za re┼íitev, ki je po u─Źinkovitosti podobna, a ji je te┼żje oporekati, ker se jo v praksi ┼że dolgo uporablja in to zelo uspe┼íno.
V mislih imam ┼ívicarski model oblikovanja vlade. Tudi ta vlada ima le 7 ministrov, ki jih predlaga po prejetih volilnih glasovih 5 najmo─Źnej┼íih strank (gre torej za uzakonjeno ┬╗veliko┬ź koalicijo), naloge njenega predsednika pa opravlja eden od ministrov, vendar le z enoletnim mandatom. Prednosti te re┼íitve so predvsem: a)kolektivni vodstveni organ s 7 ─Źlani praviloma deluje u─Źinkoviteje od ┼ítevil─Źno mo─Źnej┼íih; b)vodje politi─Źnih strank niso motivirani sodelovati v vladi, v kateri ni prostora za avtokracijo in se jo tudi resno nadzira; zato dajejo pri izbiri njenih ─Źlanov prednost osebam z ustreznimi mened┼żerskimi znanji in izku┼ínjami, s ─Źimer dobi vlada zna─Źilnosti ┬╗tehni─Źne┬ź vlade c)parlament lahko vlado bistveno bolje nadzira kot v primeru obi─Źajne koalicijske vlade; d)re┼íitev spodbuja sporazumevanje in ne delitev dru┼żbe. Re┼íitev odlo─Źilno prispeva, da je ┼ávica izjemno uspe┼ína in socialno zgledno urejena dr┼żava, ki kljub pestri nacionalni in verski sestavi skoraj ne pozna notranjih razprtij, s katerimi se sicer prav Slovenci tako mo─Źno obremenjujemo.
Pri nas se je parlamentarna demokracija izrodila v strankokracijo, to je v vladavino politi─Źnih strank, ki splo┼íne interese dr┼żave podreja interesom strank in njihovih klientelnih navezav, kar se med drugim odra┼ża tudi v mo─Źni korupciji. Sedanja ureditev pa politiki o─Źitno tako zelo ustreza, da se bo mo─Źno potrudila, da do njenih resnej┼íih sprememb ne bi pri┼ílo. Zato predlogi, o katerih razmi┼íljamo v tem zapisu, za sedaj nimajo prakti─Źno nobenih obetov, da tudi v praksi za┼żivijo. Uspeh bo ┼że, ─Źe vlada, ki jo bomo dobili po junijskih volitvah, ne bo slab┼ía od sedanje, predvsem torej ┼íe bolj neoliberalno, to je v podporo osebnemu bogatenju in politi─Źni mo─Źi kapitala usmerjena. ─îe pa tudi na nekoliko dalj┼íi rok ne bo pri┼ílo do resnih sprememb pri upravljanju dr┼żave, jo bomo dobesedno zapravili. Da se to prepre─Źi, je zmo┼żna zagotoviti le ┼íe civilna dru┼żba, kar velja ┼íe predvsem za njene ┼że delujo─Źe ┼íir┼íe organizacije, kot so sindikati, mladina in upokojenci.
S predlogom, ki ga navajam v gornjih vrsticah, sem se javno ┼że nekajkrat oglasil, a s strani politike doslej nisem zaznal prav nobenega odziva. To niti ne presene─Źa: za to, da ohranja┼í videz demokrati─Źnosti, ideji, ki ji nisi naklonjen, v politiki ne gre javno nasprotovati, pa─Ź pa je primerneje, da jo ignorira┼í in torej ravna┼í, kot da je ni. Ta tehnika zavajanja javnosti je podobno u─Źinkovita, kot tista, ki pravi, da desetkrat ponovljeno la┼ż ve─Źina javnosti sprejme za resnico. Na te spretnosti ka┼że biti pozoren v naslednjih mesecih, saj se jih bo politika v tekmi za volilne glasove nedvomno spretno poslu┼żevala.
Andrej Cetinski, Sinteza, 10.3.2018

2 odzivov na Slovenija ima problem!

  1. Boris Je┼ż: ┬╗ÔÇŽ Vsakemu poveljniku bi vest narekovala, naj zbere sile in jih za─Źne usposabljati za vojsko, kot jo v resnici potrebujemo. Ali pa bomo po diktatu Nata ┼íe naprej zbirali fi─Źnike za nove fatamorgane v bli┼żnjevzhodnem pesku in se pustili do konca o┼żeti. Nenadoma smo v ┼ítevilnih svetovnih konfliktih, ne da bi se tega sploh zavedali in ┼íe se moramo zagovarjati, da Natu ne dajemo dovolj. Polo┼żaj je bizaren, saj nenadoma nimamo zaresne vojske ne zase ne za Nato. PRIZNATI SI BO TREBA, DA SEDANJA POLITI─îNA ELITA NI DORASLA UPRAVLJANJU DR┼ŻAVEÔÇŽ┬ź.

  2. Milan Baj┼żelj

    Zdravo!
    Ideje, ki jih kolega Andrej Cetinski ┼że dlje ─Źasa ponavlja v svojih prispevkih so 100% prave.
    Vendar je, ┼żal, glede na dosedanje (ne)odzivanje, malo upanja, da bi jih Slo srenja sploh razumela. Kaj ┼íele, da bi jih odlo─Źevalska “elita” poskusila vpaljati v prakso. Saj bi s tem zavestno organizirala razmere, v katerih ne bi bilo ve─Ź prostora za me┼íetarjenje njih 90% (po vsakih novih volitvah) nastopajo─Źih in takoj odvisnih…. Ni ne znanja in ne poguma. Za enkrat.
    Toda,
    upanje umre zadnje!
    Zato gremo naprej!

    Tudi komentar B. Je┼ża v celoti dr┼żi!

    Milan Baj┼żelj

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja