Pred dnevi nas je presenetila vest, da si je slaba banka, to je Družba za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB) prisvojila 41 najbolj elitnih hotelov, ki jih ima Slovenija na obali, na Bledu in v Pomurju. Med presenečenimi je bil tudi predsednik vlade, saj v DUTB niso smatrali za potrebno, da ga o tem prevzemu v naprej obvestijo in je zanj menda zvedel šele iz medijev. Tako so ravnali ne glede na to, da je vlada le nekaj dni pred tem parlamentu v sprejem posredovala predlog strategije upravljanja državnega premoženja, ki večino omenjenih hotelov obravnava kot naložbe, ki so za državo razvojno pomembne. Tako početje si lahko razlagamo tudi tako, da je z njim DUTB slovenski javnosti želela sporočiti, da zanjo odločitve vlade niso zavezujoče in se na sploh lahko obnaša kot država v državi. Ta ocena zveni gotovo nenavadno in bi jo z lahkoto zavrnili kot zmotno, če je ne bi opravičevala tudi nekatera druga dosedanja ravnanja DUTB. Naj spomnim na nekatera od njih.
Najprej o ustanovitvi DUTB. Ustanovili je nismo, ker bi naj naše oblasti same ocenile to za potrebno in koristno, pač pa smo to storili po zunanjem diktatu, v ozadju katerega so nedvomno bili interesi velikega tujega kapitala. Da se bo te interese v zadostni meri spoštovalo, je Slovenija pristala tudi na to, da nam DUTB že ves čas od njene ustanovitve sem vodi tujec.
Ključno vlogo je v preteklih dveh letih DUTB imela pri sanaciji naših bank. Vsebina te vloge je bila predvsem v tem, da je od bank prevzela slabe kredite, ki pa se jih je vrednotilo bistveno slabše, kot je bila njihova dejanska vrednost. Tako vrednotenje ima za državo številne, vse prej kot ugodne posledice. Izpostavim naj naslednje:
– Nizko vrednotenje slabih kreditov je krepko povečalo knjigovodske bančne izgube, ki jih je v obliki dokapitalizacije bank morala pokriti država. Ta se je zato veliko bolj, kot je bilo objektivno potrebno, in izjemno drago zadolžila v tujini, ta dolg pa danes močno obremenjuje njen proračun in ji tudi sicer otežuje vodenje politike, kot ustreza suvereni državi.
– Na račun prenizkega vrednotenja bančnih kreditov je DUTB postala za državo drugi največji ekonomski lastnik številnih naših podjetij, ki jih upravlja in prodaja neodvisno od državne politike, torej kot država v državi. Pri teh poslih je obilo možnosti za izjemne zaslužke, ob katerih se bo mastil predvsem tuji kapital, pa tudi marsikdo od dovolj spretnih domačih »podjetnežev« ne bo ostal praznih rok.
Normalni državi se nekaj takega, kot je naš DUTB, skoraj ne more zgoditi. Nam se je, predvsem po zaslugi dveh dejavnikov. Osrednji je to, da svojo državo izjemno slabo upravljamo, saj bi na primer naše veliko in uspešno podjetje Krka že zdavnaj propadlo, če bi se ga upravljalo po vzoru, kot upravljamo državo. Drugi dejavnik pa je vse prej kot razumna politika Bruslja (EU) do manjših (obrobnih) držav, saj ta v preveliki meri streže interesom velikega kapitala pa tudi interesom Berlina.
To, kar počenja DUTB, še posebno pa njegova zaplemba 41 hotelov, ni zgolj škodljivo, pač pa je tudi žaljivo, saj s takim ravnanjem omalovažuje našo, torej tudi mojo državo. Zato bi sam pričakoval, da se bo moj predsednik vlade ustrezno odzval, recimo tako, da za začetek najprej odslovi sedanjega direktorja DUTB. A tega ne bo storil, saj je za kaj takega potrebnega nekaj več poguma, kot ga sicer izkazuje. Eden mojih znancev vse skupaj tudi to pot komentira z ugotovitvijo, da smo pač narod pridnih rok, ki so mu tuji gospodarji ljubši od domačih. Ali bolj grobo rečeno: Slovenci naj bi bili narod hlapcev. Številni taka in podobna mnenja kategorično zavračamo. Kar nam namreč res manjka, je le primernejši sistem, po katerem si izbiramo in nadziramo politike, ki nam vodijo državo.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 3.6.2015