Rakova pot Slovenske demokracije.

V Sloveniji nam demokracija vse bolj pe┼ía, mno┼żi─Źni protesti ob petkih, ki smo jim ┼że nekaj mesecev pri─Źa, pa odra┼żajo zaskrbljenost javnosti, ker nam demokracijo dodatno ogro┼ża sedanja vlada. Tako pa ni le pri nas, saj je demokracije vse manj tudi drugod po svetu, pri ─Źemer vzbuja ┼íe posebno pozornost njeno nazadovanje v ZDA. O tem, zakaj se to dogaja, je Delo pod gornjim naslovom objavilo ob┼íiren prispevek, ki ga je pripravil ddr Rudi Rizman. Pogledom, ki nam jih predstavlja, ne gre oporekati, demokracija pa je vendarle tako kompleksna zadeva, da jo je mo┼żno ocenjevati ┼íe z nekaterih drugih vidikov. Enega takih ┼żelim predstaviti v naslednjih vrsticah, pri ─Źemer se bom omejil na razmere, ki so zna─Źilne za obmo─Źje ┬╗zahodne┬ź demokracije.
Demokracija je model upravljanja dr┼żave, ki naj bi se od svoje konkurence, to je avtoritarnega vodenja dr┼żave, razlikoval predvsem po dveh kriterijih: ciljno je usmerjena v zadovoljevanje interesov ve─Źine prebivalstva in ne dru┼żbenih elit, ter drugi─Ź, upravljavsko je praviloma bolj u─Źinkovita od avtoritarnega vodenja. Pri uresni─Źevanju obeh usmeritev ┼żal demokracija ┼że nekaj deset let vse bolj pe┼ía, to pa krepi konkuren─Źnost avtokratskih oblik upravljanja. Poglejmo, zakaj se to dogaja.
Najprej o ciljni usmerjenosti demokracije. Ta se je po razpadu kapitalizmu konkuren─Źnega socializma pod vplivom neoliberalnih usmeritev predvsem v ZDA pomembno spremenila: prednost pri upravljanju dr┼żave nimajo ve─Ź koristi ve─Źine, pa─Ź pa interesi kapitala. Zaradi te preusmeritve so se socialne razlike v dru┼żbi mo─Źno pove─Źale, najbolj v ZDA, manj pa v evropskih dr┼żavah, ┼íe predvsem v teh, kjer prevladuje protestantska etika. Demokracija je zato na splo┼íni privla─Źnosti veliko izgubila, pridobili pa so protagonisti avtoritarnega vodenja, ki se iz populisti─Źnih razlogov formalno niti ne odrekajo demokrati─Źnim mehanizmom upravljanja, kot so volitve, in se pogosto celo zavzemajo za politi─Źne spremembe, ki jim radi prisluhnejo najrevnej┼íi sloji.
┼áe o drugem od dveh omenjenih kriterijev, to je o upravljavski u─Źinkovitosti demokracije. Ta je predvsem odvisna od etike, ki prevladuje pri upravljanju dr┼żave. Aktualna sta dva tipa take etike, to sta demokratska etika, ki ji je pri rojevanju predvsem botroval protestantizem, ter avtokratska etika, ki ji je dokaj naklonjena katoli┼íka cerkev. Za demokratsko etiko je predvsem zna─Źilno zavzemanje za u─Źinkovito in neodvisno pravno dr┼żavo, za avtokratsko pa je nasprotno normalno, da si izvr┼ína oblast pravno dr┼żavo podredi, ─Źe ┼że ne formalno pa vsaj po vsebini. Pri upravljanju dr┼żav se praviloma uporablja kombinacije obeh tipov etike. Kateri tip v posamezni dr┼żavi prevladuje, se najbolje odra┼ża v obsegu njene korupcije: te je najmanj v skandinavskih dr┼żavah in v ┼ávici, razmeroma veliko pa v vzhodni in ju┼żni Evropi ter latinski Ameriki. Med korupcijo in u─Źinkovitostjo upravljanja dr┼żave je velika soodvisnost: manj koruptivne dr┼żave se bistveno u─Źinkoviteje upravlja od koruptivnih. Etika, ki prevladuje pri upravljanju posameznih dr┼żav (posredno torej njihova korupcija), nam tako dokaj dobro pojasnjuje razlike, ki so med njimi v ekonomski u─Źinkovitosti in socialni urejenosti.
Za sedanje splo┼íno pe┼íanje demokracije so poleg ┼że omenjenih sprememb njene ciljne usmerjenosti nedvomno ┬╗zaslu┼żne┬ź tudi spremembe v etiki upravljanja dr┼żav. Te so najbolj o─Źitne v ZDA, ki jih u─Źinkovito promovira sedanji predsednik Trump in tako obremenjujejo demokrati─Źno upravljanje te velike dr┼żave, da vzbuja to vse ve─Źjo skrb tudi v ostalem svetu. Trumpu pa delamo krivico, ─Źe mu pripisujemo glavnino krivde za to, da so ZDA v demokrati─Źni etiki tako nazadovale; tudi za te spremembe ima namre─Ź najve─Ź zaslug udejanjenje dru┼żbeno-ekonomske paradigme, ki jo poznamo pod imenom neoliberalizem, saj je pohlep ena njenih osrednjih vrednot.
┼áe kratko o demokraciji v Sloveniji. Kapitalizem, ki ga dr┼żava razvija od osamosvojitve sem, v veliki meri izhaja iz usmeritev neoliberalizma; da so te pri nas pognale mo─Źne korenine, ima najve─Ź zaslug vlada, ki smo jo dobili v letu 2004. Demokracijo pa nam poleg neoliberalizma mo─Źno slabi ┼íe model koalicijske vlade, ki se ga dosledno oklepamo. Ta namre─Ź nasprotno kot model velike koalicije (primer Nem─Źije, ┼ávice, do nedavnega tudi Avstrije) politiko mo─Źno razdvaja, kar bistveno ote┼żuje u─Źinkovito upravljanje dr┼żave. Da nam je demokracija resno ope┼íala, se seveda odra┼ża v razvitosti korupcije, saj nas mednarodne lestvice uvr┼í─Źajo med najbolj koruptivne dr┼żave v EU.
Nezadovoljstvo z u─Źinkovitostjo demokracije tudi pri nas ustvarja okolje, ki je ugodno za prevlado avtoritarne etike pri upravljanju dr┼żave. ─îe bo do tega res pri┼ílo, bo prihodnji razvoj Slovenije ┼íe veliko bolj prizadet, kot je bil ┼że doslej zaradi slabe demokracije. V interesu ve─Źine Slovencev je zato, da se avtokratsko vodenje dr┼żave prepre─Źi, pospe┼íeno pa izvede potrebne sistemske spremembe, da nam bo demokracija v prihodnje bolje delovala. Slednje bomo lahko zagotovili z (a) u─Źinkovito, od politike neodvisno pravno dr┼żavo, (b) z vlado, ki zahtevno vodenje dobro obvladuje, dru┼żbe pa ne razdvaja, pa─Ź pa jo povezuje, in (c) s parlamentom, ki je sposoben in motiviran vlado u─Źinkovito usmerjati in nadzirati v korist ve─Źine.
Andrej Cetinski, Sinteza, 5.9.2020

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.