V Sloveniji nam demokracija vse bolj peša, množični protesti ob petkih, ki smo jim že nekaj mesecev priča, pa odražajo zaskrbljenost javnosti, ker nam demokracijo dodatno ogroža sedanja vlada. Tako pa ni le pri nas, saj je demokracije vse manj tudi drugod po svetu, pri čemer vzbuja še posebno pozornost njeno nazadovanje v ZDA. O tem, zakaj se to dogaja, je Delo pod gornjim naslovom objavilo obširen prispevek, ki ga je pripravil ddr Rudi Rizman. Pogledom, ki nam jih predstavlja, ne gre oporekati, demokracija pa je vendarle tako kompleksna zadeva, da jo je možno ocenjevati še z nekaterih drugih vidikov. Enega takih želim predstaviti v naslednjih vrsticah, pri čemer se bom omejil na razmere, ki so značilne za območje »zahodne« demokracije.
Demokracija je model upravljanja države, ki naj bi se od svoje konkurence, to je avtoritarnega vodenja države, razlikoval predvsem po dveh kriterijih: ciljno je usmerjena v zadovoljevanje interesov večine prebivalstva in ne družbenih elit, ter drugič, upravljavsko je praviloma bolj učinkovita od avtoritarnega vodenja. Pri uresničevanju obeh usmeritev žal demokracija že nekaj deset let vse bolj peša, to pa krepi konkurenčnost avtokratskih oblik upravljanja. Poglejmo, zakaj se to dogaja.
Najprej o ciljni usmerjenosti demokracije. Ta se je po razpadu kapitalizmu konkurenčnega socializma pod vplivom neoliberalnih usmeritev predvsem v ZDA pomembno spremenila: prednost pri upravljanju države nimajo več koristi večine, pač pa interesi kapitala. Zaradi te preusmeritve so se socialne razlike v družbi močno povečale, najbolj v ZDA, manj pa v evropskih državah, še predvsem v teh, kjer prevladuje protestantska etika. Demokracija je zato na splošni privlačnosti veliko izgubila, pridobili pa so protagonisti avtoritarnega vodenja, ki se iz populističnih razlogov formalno niti ne odrekajo demokratičnim mehanizmom upravljanja, kot so volitve, in se pogosto celo zavzemajo za politične spremembe, ki jim radi prisluhnejo najrevnejši sloji.
Še o drugem od dveh omenjenih kriterijev, to je o upravljavski učinkovitosti demokracije. Ta je predvsem odvisna od etike, ki prevladuje pri upravljanju države. Aktualna sta dva tipa take etike, to sta demokratska etika, ki ji je pri rojevanju predvsem botroval protestantizem, ter avtokratska etika, ki ji je dokaj naklonjena katoliška cerkev. Za demokratsko etiko je predvsem značilno zavzemanje za učinkovito in neodvisno pravno državo, za avtokratsko pa je nasprotno normalno, da si izvršna oblast pravno državo podredi, če že ne formalno pa vsaj po vsebini. Pri upravljanju držav se praviloma uporablja kombinacije obeh tipov etike. Kateri tip v posamezni državi prevladuje, se najbolje odraža v obsegu njene korupcije: te je najmanj v skandinavskih državah in v Švici, razmeroma veliko pa v vzhodni in južni Evropi ter latinski Ameriki. Med korupcijo in učinkovitostjo upravljanja države je velika soodvisnost: manj koruptivne države se bistveno učinkoviteje upravlja od koruptivnih. Etika, ki prevladuje pri upravljanju posameznih držav (posredno torej njihova korupcija), nam tako dokaj dobro pojasnjuje razlike, ki so med njimi v ekonomski učinkovitosti in socialni urejenosti.
Za sedanje splošno pešanje demokracije so poleg že omenjenih sprememb njene ciljne usmerjenosti nedvomno »zaslužne« tudi spremembe v etiki upravljanja držav. Te so najbolj očitne v ZDA, ki jih učinkovito promovira sedanji predsednik Trump in tako obremenjujejo demokratično upravljanje te velike države, da vzbuja to vse večjo skrb tudi v ostalem svetu. Trumpu pa delamo krivico, če mu pripisujemo glavnino krivde za to, da so ZDA v demokratični etiki tako nazadovale; tudi za te spremembe ima namreč največ zaslug udejanjenje družbeno-ekonomske paradigme, ki jo poznamo pod imenom neoliberalizem, saj je pohlep ena njenih osrednjih vrednot.
Še kratko o demokraciji v Sloveniji. Kapitalizem, ki ga država razvija od osamosvojitve sem, v veliki meri izhaja iz usmeritev neoliberalizma; da so te pri nas pognale močne korenine, ima največ zaslug vlada, ki smo jo dobili v letu 2004. Demokracijo pa nam poleg neoliberalizma močno slabi še model koalicijske vlade, ki se ga dosledno oklepamo. Ta namreč nasprotno kot model velike koalicije (primer Nemčije, Švice, do nedavnega tudi Avstrije) politiko močno razdvaja, kar bistveno otežuje učinkovito upravljanje države. Da nam je demokracija resno opešala, se seveda odraža v razvitosti korupcije, saj nas mednarodne lestvice uvrščajo med najbolj koruptivne države v EU.
Nezadovoljstvo z učinkovitostjo demokracije tudi pri nas ustvarja okolje, ki je ugodno za prevlado avtoritarne etike pri upravljanju države. Če bo do tega res prišlo, bo prihodnji razvoj Slovenije še veliko bolj prizadet, kot je bil že doslej zaradi slabe demokracije. V interesu večine Slovencev je zato, da se avtokratsko vodenje države prepreči, pospešeno pa izvede potrebne sistemske spremembe, da nam bo demokracija v prihodnje bolje delovala. Slednje bomo lahko zagotovili z (a) učinkovito, od politike neodvisno pravno državo, (b) z vlado, ki zahtevno vodenje dobro obvladuje, družbe pa ne razdvaja, pač pa jo povezuje, in (c) s parlamentom, ki je sposoben in motiviran vlado učinkovito usmerjati in nadzirati v korist večine.
Andrej Cetinski, Sinteza, 5.9.2020