Komentar Luke Lisjak Gabrijelčiča: Pred sfingo tihe večine (Delo, 19.6.2021)
“Najbolj očitna značilnost slovenske politike v zadnjem desetletju ni bila niti ideološka razklanost niti strankarska razdrobljenost, temveč volilna abstinenca.”
“Od leta 2011 je udeležba na volitvah strmoglavila z dveh tretjin na dobro polovico.”
“Polovica državljanov je politiki povsem obrnila hrbet.”
“Politika je postala konjiček zagrizene manjšine.”
“Ker široki sloji prebivalstva dezertirajo volišča, se stranke osredotočajo na mobilizacijo prepričanih.”
“Pravi razkol v slovenski družbi ni med levico in desnico, temveč med tisto polovico državljanov, ki se je povsem odtujila političnemu življenju in manjšino, ki v njem še vztraja.”
“Šele ko bo spregovorila tiha večina, ki je v zadnjem desetletju dvignila roke nad politiko, bomo imeli jasno sliko ljudske volje in če bo udeležba visoka, bo imel volilni izid, spričo ostrine sedanje polarizacije, mnogo globlji učinek kot velja za običajne volitve.”
Pred sfingo tihe večine
Ne poznam namena CD Sinteza, da je poobjavila lahkotno paberkovanje katerega cilj je zapolnitev praznih strani časopisa z besedami, stavki in odstavki.
Zapis ugotavlja, da cca 50% volivcev abstinira volitve, zato jim kar tako in čez prst naprti krivdo za kaotično stanje v katerega je strankokracija -in nikakor ne tisti, ki volitve abstinirajo-pripeljala Slovenijo. Ne sprašuje po razlogih zakaj polovica volilnega telesa izraža revolt z abstinenco volitev in s tem postavlja pod resen vprašaj legalnost politične strankokracije.
Spodobilo bi se definirati tudi ideološki »razkol ».
Leta 2018 je od 1.712.667 volivcev na volitve prišlo 901.512 oz 52,64% volivcev , ki so glasovali takole za stranke, ki so prišle v parlament:
SDS – 219.415
LMŠ -111.299
SD – 87.234
SMC -85.705
L -81.689
Nsi -62.682
SAB -45.000
DESUS-43.129
NS – 36.904
Ne vem o kakšni »razklanosti« teče beseda v članku, zato bi bilo dobro to pojasniti.
PS: Več luči prosim, da bomo bralci vaše prispevke lahko prebirali še naprej.
Boris Jazbec