Odrinjeni od nadzora nad oblastjo

V ─Źlanku z gornjim naslovom obravnava dr. M. Mihel─Źi─Ź slabosti na┼íe parlamentarne demokracije. Predlaga tudi spremembe politi─Źnega sistema, ki naj bi volivcem zagotavljale primeren nadzor politi─Źne oblasti. Med njimi ima osrednjo mesto nov volilni sistem po zgledu nem┼íke ureditve. Predlog take re┼íitve je ┼że pred ─Źasom ZDUS (Zveza dru┼ítev upokojencev) predlagal parlamentu, a ga je ta brez resnih argumentov zavrnil. To niti ne presene─Źa. U┼żivati sladkosti oblasti brez odgovornosti je nekaj, ─Źemur se zlepa ne odre─Źe┼í in zato ne gre pri─Źakovati, da bodo vodilni politiki podprli spremembe, ki bi njih same omejevale. Parlamentarna demokracija je slej ko prej v krizi, to pa najbolj ustreza velikemu kapitalu, ki danes posredno vse bolj obvladuje tudi politi─Źna dogajanja, tako pri nas kot v svetu. Primer za to je ravnanje na┼íe vlade, saj ta ne stori ni─Źesar, kar bi utegnilo v Berlinu povzro─Źiti nejevoljo.
Politika nam torej dr┼żave ne upravlja dobro in v tej zvezi sta aktualni vsaj dve vpra┼íanji:
– S kak┼ínimi spremembami politi─Źne ureditve dr┼żave bi lahko temeljito izbolj┼íali njeno upravljanje?
– Kako aktualno politiko pripraviti do tega, da potrebnih sprememb v upravljanju dr┼żave ne bo prepre─Źevala?
Odgovor na prvo od gornjih vpra┼íanj nudi, kot re─Źeno, dr. Mihel─Źi─Ź. Re┼íitev, za katero se zavzema, je dobra, nisem pa prepri─Źan, da je zadostna. Izhajam namre─Ź iz spoznanja, da se pri upravljanju dr┼żave sre─Źujemo s podobnimi problemi kot pri upravljanju velikih gospodarskih sistemov in bi jih morali podobno tudi razre┼íevati. Upravljanje v gospodarstvu je u─Źinkovito povsod, kjer se upo┼íteva naslednja tri na─Źela: a)pri upravljanju je potrebno nedvoumno lo─Źevati med vodenjem in nadzorom vodenja, pri ─Źemer je nadzor po pristojnostih mo─Źnej┼ía stran; b)upravljanje zahteva vrhunska strokovna znanja, temelje─Źa na bogatih prakti─Źnih izku┼ínjah; c)upravljanje mora biti po┼íteno in usmerjeno v optimalno zadovoljevanje interesov vseh dele┼żnikov sistema (V primeru podjetja so to predvsem zaposleni in lastniki, v primeru dr┼żave njeni dr┼żavljani).
Na primeru na┼íe dr┼żave si oglejmo, kako se pri njenem upravljanju upo┼íteva pravkar na┼íteta na─Źela:
– Na─Źelo a): osrednjo funkcijo vodenja opravlja predsednik vlade, praviloma je to vodja stranke, ki na volitvah prejme najve─Ź glasov. Takega predsednika vlade njegova stranka ne more resno nadzirati, podobno pa velja tudi za koalicijske poslance. Nekaj nadzora vlade zmorejo tako le opozicijski poslanci. Na┼íe vlade torej delujejo brez pravega nadzora, kar je zadosten pogoj za slabo upravljanje dr┼żave.
– Na─Źelo b): predsedniki vlade praviloma obvladujejo populisti─Źno komuniciranje z javnostmi ÔÇô to znanje je najbolj pomembno za volilni uspeh -, o tem, kako u─Źinkovito upravljati dr┼żavo, pa najve─Źkrat ne vedo veliko. Uporabnega znanja je torej pri vodenju dr┼żave in njegovem nadzoru premalo.
– Na─Źelo c): Kapital si politi─Źno mo─Ź najla┼żje tako krepi, da politike podkupuje, korumpira. Tako se poklicni politiki pogosto uvr┼í─Źajo med najmanj po┼íten sloj dru┼żbe, na─Źelo c) pa je pri upravljanju dr┼żave praviloma najbolj prizadeto.
Spri─Źo povedanega skoraj ne gre pri─Źakovati, da bomo kdaj imeli res u─Źinkovito dr┼żavo, ─Źe ne bomo razvili sistem njenega upravljanja, ki bo v ┼íe sprejemljivi meri upo┼íteval prej omenjena na─Źela. Zasnovati tak sistem niti ni zahtevno: le zgledovati se je potrebno po dobri praksi velikih gospodarskih sistemov, pa tudi uspe┼ínih izku┼íenj nekaterih dr┼żav ne gre prezreti..
Omisliti si dober sistem upravljanja dr┼żave torej ni ve─Źji problem.. Neprimerno te┼żje je, kako politiko pripraviti do tega, da ne prepre─Źi njegove uvedbe. Argumenti v takih primerih ne ┼ítejejo veliko, saj se politika odziva le na dobro organiziran in mo─Źan pritisk civilne dru┼żbe. Ocenjujem, da v Sloveniji ┼że imamo dve mo─Źni organizaciji civilne dru┼żbe – to sta ┼że omenjeni ZDUS ter Zveza sindikatov -, ki bi lahko bili nosilki takega pritiska na politiko, pa tega svojega potenciala skoraj ne izkori┼í─Źata.
Naj zaklju─Źim z naslednjim. Slovenija ┼íe zdale─Ź ni ┼ávica, bi pa lahko bila, vendar le ob pogoju, da svojo dr┼żavo u─Źinkovito upravljamo. Danes jo ne in ob sedanji ┬╗strankarski demokraciji┬ź je tudi jutri ne bomo. Potrebujemo torej sistemske spremembe, katerih rezultat bo, da nam bodo dr┼żavo vodili sposobni in po┼íteni ljudje, ki interesov ve─Źine ne bodo podrejali interesom kapitala, tako tujega kot doma─Źega. Za tak cilj se je vredno truditi, ┼íe predvsem ob zavedanju, da je uresni─Źljiv.
Andrej Cetinski, Sinteza, 7.7.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.