O slovenskih pomladih

Duh uporništva in elita, sposobna vodenja
Fran─Źek Drenovec je v ob┼íirnem prispevku z naslovom ┬╗Kje so tiste pomladi, ki so v─Źasih bile┬ź ponudil zanimivo razlago, kdaj in zakaj do┼żivlja Slovenija v svojem razvoju tako mo─Źne vzpone in padce. Uvodoma se spra┼íuje: ┬╗Kam je ┼íla slovenska pomlad ÔÇô tisto dinami─Źno obdobje s svojo civilno dru┼żbo, zborovanji in protesti, plebisciti in volitvami, kronano z na┼ío lastno vojno? Danes spet, tako kot takrat, izgubljamo svojo dr┼żavo in perspektivo, pa se ne zgodi ni─Ź. Kje je zdaj “pomlad”? Kje je zdaj vsaj del─Źek tistega protesta in upora?┬ź In nadaljuje: “Demokracijo” ┼że imamo, “ekonomsko svobodo” ┼że imamo, “svojo” dr┼żavo ┼że imamo. Motivacij, ki so neko─Ź ustvarjale slovenske pomladi, pa ni ve─Ź. Potem ugotovi, da smo v Sloveniji v zadnjih sto letih trikrat zavrgli svoje stare elite in jih na hitro nadomestili z novimi, in te so vsaki─Ź na novo spisale zgodovino, ki se je za─Źela ┼íele z njimi. Na┼íi dana┼ínji oblastniki so si prikrojili resnico prav ekstremno in s sedanjimi mo─Źnimi tehnologijami veliko bolj u─Źinkovito, kot so to znali neko─Ź. Vcepili so nam predstave o nas samih, ki so popolnoma odlepljene od stvarnosti. Zato velja opozoriti, da bo vra─Źanje v stvarnost zahtevalo kar nekaj napora. Se spomnite “mladih ekonomistov”, “old boysov”, “rde─Źih direktorjev”?
Razmi┼íljanje sklene: ┬╗Ni─Ź se ne bo spremenilo, dokler se ne sestavi zadosti ┼íiroka nova ekonomska, intelektualna in politi─Źna elita, sposobna treznega┬Č razmisleka, uporabe znanja in ┬Čresnega anga┼żiranja, ki je danes ┼íe ni.┬ź

Klju─Źno je u─Źinkovito vodstvo dr┼żave!
Andrej Cetinski mu replicira: Drenovec je ponudil zanimivo razlago vzponov in padcev. Najmo─Źnej┼íi vzpon smo po njegovem bele┼żili v obdobju 1965 do 1979, ko smo BDP pove─Źali z indeksom 250 in krepko zmanj┼íali zaostanek za Avstrijo. Ta razcvet sta omogo─Źila tr┼żno gospodarstvo ter ┬╗komunisti─Źna┬ź liberalizacija. V 80 letih je bila rast zaustavljena zaradi politi─Źne in gospodarske krize, v katero je za┼íla Jugoslavija. Sledila je osamosvojitev Slovenije in z njo pogojeno prehodno su┼íno obdobje. Po letu 1993 je gospodarska rast ponovno o┼żivela in vse tja do leta 2006 smo razvojno veljali za eno najbolj prodornih evropskih dr┼żav Zasluga za te uspehe gre dobremu vodenju dr┼żave, ki ┼íe ni bilo, to je pomembno, oku┼żeno z razdiralnimi idejami neoliberalizma. Za tem so sledila leta intenzivne neoliberalne preobrazbe upravljanja dr┼żave (to je splo┼ínega podrejanja interesom kapitala, tudi tujega) z naslednjimi tremi fazami: najprej enormno (prete┼żno privatno) zadol┼żevanje v tujini (predvsem v letih 2007 in 2008), za tem podr┼żavljanje privatnih dolgov do tujine (v letih 2012 in 2013) in za tem privatizacija, ki se jo ta ─Źas ┼íe vedno izvaja. Zadnje desetletje je za dr┼żavo na sploh razvojno porazno, a po mnenju Drenovca smo Slovenci dovolj sposobni in motivirani, da ponovno za┼żenemo proces pospe┼íenega napredka. Za ta kvalitetni premik pa nam po njegovem manjka nekaj klju─Źnega, to je u─Źinkovito vodstvo dr┼żave. In kako priti do njega? Tako pravi, citiram: ┬╗ ÔÇŽspremenilo se ne bo ni─Ź, dokler se ne sestavi zadosti ┼íiroka nova ekonomska, intelektualna in politi─Źna elitaÔÇŽ.Zadnja prej┼ínja je pred desetletjem razpadla, nove ┼íe ni. Za to gre┬ź.
Da potrebujemo elito, ki ji ve─Ź kot slu┼żenje kapitalu pomeni razvojno uspe┼ína Slovenija, lahko Drenovcu le pritrdimo. Oblikovanje take elite pa zahteva ─Źas in zato je treba iskati tudi druge poti, ki vodijo do u─Źinkovitega upravljanja dr┼żave. Ena njih, po mojem zelo obetavnih, je v spremembi modela, po katerem oblikujemo vlado, to je osrednji vodstveni organ dr┼żave. Pri iskanju bolj┼íe re┼íitve se je vredno zgledovati po dr┼żavah, kjer upravljanje dr┼żave res dobro deluje. Ena takih je ┼ávica. Oglejmo si, kako v ┼ávici v primerjavi z nami oblikujejo vlado in nadzorujejo njeno delovanje:
– Vlada v ┼ávici ima 7 ─Źlanov, na┼ía 17. Vlada s sedmimi ─Źlani po splo┼ínih izku┼ínjah lahko optimalno u─Źinkovito deluje kot kolektivno telo, na┼ía pa je nasprotno ┼ítevil─Źno prebogata.
– Ministre predlagajo v ┼ávici vse parlamentarne stranke (ve─Źje po dva, manj┼íe po enega), pri nas imajo to mo┼żnost le koalicijske stranke, ki praviloma zastopajo interese dobre polovice vseh volivcev. Ta razlika je izredno pomembna, vsaj iz dveh razlogov. Zaradi nje namre─Ź v ┼ávici parlament lahko veliko u─Źinkoviteje kot pri nas nadzoruje vlado, kar se ┼íteje za enega temeljnih pogojev za u─Źinkovito upravljanje; pri nas tega nadzora skoraj ni, saj koalicijski poslanci pridno pritrjujejo vsemu, kar predlaga vlada, opozicijski pa vladnim predlogom ve─Ź ali manj dosledno nasprotujejo, pa ─Źetudi so dobri. Drugi od razlogov je ta, da si v ┼ávici parlamentarna stranka veliko te┼żje kot pri nas privo┼í─Źi, da za ministra predlaga osebo, ki za to delo ni primerno usposobljena. ┼ávicarska vlada je zato praviloma visoko strokovna s karakteristikami tehni─Źne vlade, kar je klju─Źno za njeno uspe┼íno delo.
– Funkcijo predsednika vlade (in predsednika dr┼żave) opravlja v ┼ávici eden od ministrov, vendar ima vedno le enoletni mandat. Mo┼żnosti, da se klju─Źne politi─Źne funkcije v tej dr┼żavi zlorabi za avtokratska in druga neprimerna ravnanja z obi─Źajno zelo ┼íkodljivimi vplivi na kvaliteto upravljanja, so tako mo─Źno omejene. Pri nas je to povsem druga─Źe.
– V ┼ávici je referendum pomembna in pogosto uporabljena oblika demokrati─Źnega nadzora oblasti, pri nas pa je njegova vloga zanemarljiva.
O tem, da je prihodnost Slovenije najbolj odvisna od tega, kako uspe┼íno bomo svojo dr┼żavo upravljali, ne gre dvomiti. Danes to ne po─Źnemo dobro, za kar pa ne gre kriviti le ljudi, ki so nam dr┼żavo vodili oziroma jo vodijo. Krivda je v neprimernem modelu politi─Źnega upravljanja; tega smo sicer povzeli po nem┼íki praksi, vendar ta v okolju, kjer prevladuje protestantska etika, kar zadovoljivo deluje, v na┼íem zelo specifi─Źnem okolju pa ┼żal ne. Bolj kot vse drugo torej potrebujemo spremembo modela politi─Źnega upravljanja dr┼żave. Pri tem pozabimo na lastno inovativnost in se raje zgledujmo po ┼ávici. ─îe bi za─Źeli resno v to smer delati, bi se ob tem aktivirale tudi intelektualne in druge elite, o katerih govori Drenovec.
Andrej Cetinski, Sinteza, 1.9.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.