O pobesnelosti sindikalizma(?)

Najslab┼íe je pri nas urejeno upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja. Njegov prete┼żni del je organizacijsko vklju─Źen v Slovenski dr┼żavni holding (SDH). Nadzorni svet tega velikega poslovnega sistema pa ima le 5 ─Źlanov, ki jih vsebinsko imenuje kar finan─Źni minister. Kako se pri nas ni─Ź ne more izbolj┼íati, ka┼że naslednji primer:
Pred pribli┼żno dvema letoma sta se dve na┼íi najve─Źji organizaciji civilne dru┼żbe (Zveza sindikatov Slovenije in Zveza dru┼ítev upokojencev Slovenije) odlo─Źili, da skupno s Sintezo izvedejo nekatere konkretne aktivnosti s ciljem izbolj┼íati upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja. Te aktivnosti sta podprli tudi dve koalicijski stranki (SD in DESUS), njihov rezultat pa je konkreten predlog dopolnitev Zakona o SDH v delu, ki ureja upravljanje. Predlog je bil pripravljen lani spomladi in od takrat je na ─Źakanju. In ─Źe bo njegovo sprejetje odvisno zgolj od volje sedanje koalicije, je vpra┼íljivo, ─Źe sploh bo kdaj sprejet.

┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á – : –
Pred kratkim (26.1.2017) je Dnevnik objavil komentar izpod peresa Anje Hre┼í─Źak z naslovom ┬╗Pobesneli sindikalizem┬ź. Ta ni─Ź kaj prijazni vzdevek so si prislu┼żili sindikati Luke Koper (LK) in Slovenskih ┼żeleznic (S┼Ż). Prvi zato, ker so se njeni ┼żerjavisti lani uprli nameri vlade, da jim menja Nadzorni svet in so zato blokirali pretovor ladij. Sindikati ┼żeleznic pa naj bi se tik pred novim letom s ┬╗sabota┼żo┬ź javnega prevoza uprli temu, da jim vodstvo dru┼żbe ukine poseben dodatek, ki so ga dolga leta prejemali v povezavi z malico.
Oba gornja primera se precej razlikujeta, V primeru LK so se sindikati uprli lastniku dru┼żbe (dr┼żavi) in se postavili v bran njenemu vodstvu in nadzornemu organu. Take primere sindikalnega boja sre─Źujemo redko in bolj kot na ┬╗pobesnelost┬ź sindikatov opozarjajo na to, da pri nas z upravljanjem podjetij ni vse v redu, ┼íe posebno ko imajo slednja ┼íir┼íi pomen.
V primeru S┼Ż so se sindikati uprli vodstvu podjetja zaradi za┼í─Źite materialnih interesov svojih ─Źlanov. V tem primeru je ┼ílo za bolj obi─Źajno sindikalno ravnanje, ki pa je v tem primeru vendarle nekoliko vpra┼íljivo. V Sloveniji imamo namre─Ź samo ene ┼żeleznice, od katerih smo vsi pomembno odvisni, to pa daje njihovemu sindikatu posebno mo─Ź, ki se jo da tudi zlorabiti. Do take zlorabe je verjetno pri┼ílo z omenjeno sabota┼żo javnega prevoza in pred takimi ravnanji se mora dru┼żba zavarovati. Varoval je sicer lahko ve─Ź, najbolj u─Źinkovito pa je slej ko prej ┬╗demokrati─Źno┬ź upravljanje za dru┼żbo pomembnih poslovnih sistemov.
V obeh obravnavanih primerih naj bi torej ┬╗sindikalno pobesnelost┬ź bla┼żili z druga─Źnimi, bolj demokrati─Źnimi re┼íitvami pri upravljanju. Sam menim, da so tovrstni demokrati─Źni deficit pri sebi dobro razre┼íili Nemci in zato si oglejmo, kako bi izpadlo upravljanje obravnavanih dru┼żb, ─Źe se ga bi organiziralo po nem┼íki zakonodaji. Pri tem se bomo omejili le na njune nadzorne svete (NS), saj imajo ti pri upravljanju dale─Ź najmo─Źnej┼ío vlogo.
Za─Źnimo pri LK. Njen NS ima sedaj 8 ─Źlanov, od teh jih 5 zastopa interese lastnikov (predvsem dr┼żave), 2 ─Źlana imenujejo zaposleni, enega pa lokalne skupnosti. Po nem┼íki zakonodaji bi NS imel 12 ─Źlanov, od katerih bi jih 6 imenovali lastniki, 3 zaposleni, 3 pa zunanji, od podjetja neodvisni sindikati. Oglejmo si pomembnej┼íe razlike v funkcionalnosti enega drugega nadzornega sveta (A ÔÇô sedanji NS: B ÔÇô NS po nem┼íki zakonodaji):
– V A nadzornem svetu ima kapital prevladujo─Źo mo─Ź, v B pa sta mo─Źi kapitala in dela uravnote┼żeni. V varianti B se zato praviloma odlo─Źa na podlagi soglasja med delom in kapitalom, ne pa s preglasovanjem. Tako sprejete odlo─Źitve niso le demokrati─Źne in zato manj konfliktne, pa─Ź pa so praviloma rudi ekonomsko bolj┼íe, gledano z vidika podjetja kot tudi ┼íir┼íih interesov dru┼żbe.
– V primeru A sindikat prakti─Źno nima vpliva na upravljavske odlo─Źitve, v primeru B pa je njegov vpliv pomemben, kar velja ┼íe predvsem za zunanje, torej od podjetja neodvisne sindikate. Re┼íitev B nalaga torej sindikatom, da se ukvarjajo s problemi u─Źinkovitega gospodarjenja in svojih aktivnosti ne omejujejo zgolj na skrb za rast pla─Ź ter zadovoljive delovne pogoje. Tako delujo─Źi sindikati prerastejo v pomemben dejavnik u─Źinkovitega upravljanja gospodarstva na sploh.
– V primeru B lastnikom (predsedniku uprave Slovenskega dr┼żavnega holdinga) ne bi pri┼ílo na misel, da zahteva tudi sicer vpra┼íljivo zamenjavo predsednika NS, ┼íe posebno ─Źe ta dobro dela, ┼żerjavisti pa bi ne imeli razloga, da ustavljajo pretovor ladij.
Oglejmo si ┼íe NS S┼Ż. Ta ima 6 ─Źlanov, od katerih 4 zastopajo interese kapitala, 2 pa interese zaposlenih. Po nem┼íki zakonodaji bi tudi ta NS moral imeti 12 ─Źlanov, torej enkrat ve─Ź, kot jih ima danes, njegova struktura (razmerje kapitala proti delu) pa bi bila enaka kot v primeru LK. Tudi v tem primeru so prednosti variante B, to je nem┼íke re┼íitve, ve─Ź ali manj enake kot v primeru LK. smiselno pa jim je dodati ┼íe dve, ─Źeprav sta aktualni tudi v primeru LK:
– Po varianti B je ┼ítevilo ─Źlanov NS v S┼Ż enkrat ve─Źje kot je dejansko danes, to pa ima poleg nekaterih slabosti (ve─Źji stro┼íki sejnin in ┼íe kaj) tudi dve pomembni prednosti. Ena je ta, da je ┼ítevil─Źnej┼íi NS po znanju in gospodarskih izku┼ínjah praviloma bogatej┼íi, to pa je med najbolj pomembnimi dejavniki u─Źinkovitega upravljanja. Druga prednost pa je, da je ┼ítevil─Źno mo─Źnej┼íi NS manj primeren za razna dogovarjanja s koruptivnim pridihom, za korupcijo pa vemo, da bolj kot kar koli drugega ogro┼ża u─Źinkovito gospodarjenje.
– Ob varianti B bi trije ─Źlani NS, ki zastopajo zunanje, neodvisne sindikate, lahko pomembno pripomogli, da notranji sindikati ne bi zlorabljali monopolnega polo┼żaja ┼żeleznic, kot je to prestavljeno omenjeni ┼ítevilki Dnevnika.
Osebno menim, da prikazana primerjava dveh modelov oblikovanja NS ve─Źjih gospodarskih dru┼żb prepri─Źljivo govori v prid nem┼íkega modela: ta je bolj demokrati─Źen in ekonomsko bolj u─Źinkovit od na┼íega. Verjamem tudi, da nem┼íki model veliko prispeva k visoki konkuren─Źnosti in razvitosti nem┼íkega gospodarstva. ─îe to mnenje ni vpra┼íljivo, je ┼íe kako na mestu vpra┼íanje, zakaj se tudi pri nas pri upravljanju gospodarstva ne zgledujemo po nem┼íkih izku┼ínjah. Odgovor je dokaj nedvoumen: zato, ker tistim, ki pri nas dejansko (torej ne zgolj formalno) odlo─Źajo o klju─Źnih sistemskih re┼íitvah, bolj ustreza to, kar ┼że imamo; sedanja ureditev je namre─Ź bolj naklonjena manj sposobnim, ┼íe predvsem pa omogo─Źa pridobitni┼ítvo tudi v oblikah, ki eti─Źno in legalno veljajo za opore─Źne. Kako dosledno se skrbi, da se pri nas v upravljanju ne bi kaj resnega spremenilo, ka┼że naslednja izku┼ínja.
Najslab┼íe je pri nas urejeno upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja. Njegov prete┼żni del je organizacijsko vklju─Źen v Slovenski dr┼żavni holding (SDH). Nadzorni svet tega velikega poslovnega sistema pa ima 5 ─Źlanov, ki jih je doslej vsebinsko (formalno sicer ne) imenoval kar finan─Źni minister. Pred pribli┼żno dvema letoma sta se dve na┼íi najve─Źji organizaciji civilne dru┼żbe (Zveza sindikatov Slovenije in Zveza dru┼ítev upokojencev Slovenije) odlo─Źili, da skupno s Sintezo-koalicijo civilne dru┼żbe izvedejo nekatere konkretne aktivnosti s ciljem izbolj┼íati upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja. Te aktivnosti sta podprli tudi dve koalicijski stranki (SD in DESUS), njihov rezultat pa je konkreten predlog dopolnitev Zakona o SDH v delu, ki ureja upravljanje. Predlog je bil pripravljen lani spomladi in od takrat je na ─Źakanju. In ─Źe bo njegovo sprejetje odvisno zgolj od volje sedanje koalicije, je vpra┼íljivo, ─Źe sploh bo kdaj sprejet.
┼áe nekaj o sindikatih. Sam menim, da so nam mo─Źni, dobro organizirani sindikati bolj potrebni kot kdaj koli prej. Okrepilo in raz┼íirilo naj bi se tudi podro─Źje njihovega delovanja. Njihova skrb naj bi ne bile le pla─Źe in delovni pogoji delavcev, pa─Ź pa naj bi postali tudi aktiven dejavnik pri upravljanju gospodarstva in tudi drugih dru┼żbenih aktivnosti, ki jih obi─Źajno prepu┼í─Źamo politiki. Taka krepitev sindikatov se zdi nujna protiute┼ż temu, da si klju─Źne upravljavske funkcije v dru┼żbi s pomo─Źjo denarja vse bolj prila┼í─Źa kapital, posledi─Źno pa parlamentarna demokracija vse bolj pe┼ía.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 27.1.2017

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.