O lastniških spremembah v Sava Turizmu.

Poleg države je večji solastnik Save Turizma s kapitalskim deležem v višini 43,2 % še ameriški sklad York. Ta naj bi po informacijah, ki so dostopne v javnih občilih, svoj lastniški delež prodal madžarskemu finančnemu skladu za 38 mio evrov; slednjega obvladuje skupina ljudi, ki je zelo blizu Orbanu, prvemu madžarskemu politiku, in tako ne gre dvomiti, da gre za posel, za katerim stoji sosednja država. Slovenija ji nakup lahko prepreči, saj ima v tem primeru predkupno pravico, vendar je menda ne namerava izkoristiti, saj posel za našo državo naj ne bil dovolj zanimiv. To mnenje se verjetno opira tudi na napoved madžarskega kupca, da bo v naslednjih nekaj letih v Sava Turizem investiral 200 mio evrov; to bo očitno storil predvsem s ciljem, da si po tej poti v Savi zagotovi večinski lastniški delež.

Če naša država v gornjem primeru ne bo izkoristila predkupne pravice, bo to ena največjih napak, ki smo jih doslej storili pri upravljanju državnega premoženja, teh pa ni bilo malo. To mnenje se opira predvsem na naslednje:

  1. Turizem se v Sloveniji uvršča med razvojno najbolj perspektivne dejavnosti, Sava Turizem pa ima v njem že – tako pa naj bi bilo tudi v naprej – eno osrednjih vlog. Poseduje namreč najbolj atraktivne turistične lokacije v Sloveniji (na Bledu, ob morju, v Prekmurju – termalni turizem), upravlja preko 3.000 turističnih sob, 81 bazenov, pet termalnih centrov in kar je še posebno pomembno: posluje zelo uspešno. V letu 2019, to je pred pandemijo, je podjetje ustvarilo 30 mio evrov dobička, to je le nekaj manj od zneska, ki naj bi ga država založila za uveljavitev zgoraj omenjene predkupne pravice.
  2. Sava že ima izkušnje s prodajo svojih zmogljivosti Madžarom. Zaradi prisile bank je namreč pred tremi leti madžarskemu državnemu skladu prodala svojo enoto Terme Lendava. Novi lastnik je napovedal, da bo v kupljeno podjetje veliko investiral, a je ostalo zgolj pri obljubah. Takoj pa je odslovil prejšnje vodstvo in ga zamenjal svojimi ljudmi. Največ nejevolje pa Lendavčanom povzroča s tem, ker drži terme že lep čas zaprte, celo otrokom poleti ne dovoli uporabe zunanjega bazena. Slabe izkušnje imamo tudi pri drugih prodajah, npr. hotel Metropol, ki je v hrvaških rokah, je že nekaj let zaprt. Pa tudi pri vrsti podjetij, npr. Tovarna sladkorja Ormož, Tobačna tovarna Ljubljana, Helios, Tovarna dušika Ruše, INA Nafta Lendava, TAM, Metalna, obe pivovarni itd. Očitno imajo drugi drugačne cilje. In pri tem je pomembno, da se dobički prevzetih družb odlivajo v tujino in s tem siromašijo vire za zdravstveno, socialno, izobraževalno in drugo delo. Kam plujemo. Brez ekonomske suverenosti ni politične in tudi ne socialne, kulturne. Prav ta operacija je lep primer.
  3. V Slovenji je kar veliko tujih naložb, za katere se je tuji kapital odločal iz profitnih motivov in torej niso bile politično motivirane. Naložbe, ki jih v Sloveniji izvajajo madžarski investitorji, pa vsaj posredno podpira njihova avtoritarna politična oblast, ki očitno poskuša z njimi uresničiti ne le ekonomske, pač pa tudi politične cilje. Kako sicer razumeti to, da ima vse prej kot kapitalsko bogata Madžarska preko podjetij, odvisnih od njene politične oblasti, v lasti največji delež slovenskega bančništva, želi postati osrednji igralec v slovenske turizmu in poskuša pridobiti pomembno vlogo tudi v nekaterih drugih atraktivnih dejavnostih (nova železniška proga Divača-Koper, luka Koper,…). Prodajo lastniškega deleža, ki ga ima sklad York v Sava Turizmu, je torej smiselno in potrebno vrednotiti ne le z ekonomskih, pač pa tudi političnih in nacionalnih vidikov, saj gre tudi za naj atraktivnejše dele Slovenske zemlje, gre za primer posodobljene kolonizacije.

Gornji argumenti ne dopuščajo dvoma o tem, ali naj Slovenija ob prodaji lastniškega deleža sklada York v Sava Turizmu izkoristi predkupno pravico: to mora storiti. Če vlada ne bo pravočasno sprejela ustrezne odločitve, bo resno prizadela vitalne interese naše države. Za tako ravnanje bo težko ponudila pojasnilo, ki bi demokratično večino Slovencev lahko zadovoljilo.

Za Programski svet Sinteza-KCD: Andrej Cetinski, dr. Jože Mencinger, Tomaž Ogrin, Drago Babič, Zvone Dragan, Emil Milan Pintar, Tjaša Zorc, Milan Bajželj, Bogdan Lipovšek, Miroslav Marc.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.