O krizi demokracije

Demokracija je model upravljanja dr┼żave. Od kar je propadel kapitalizmu konkuren─Źni socializem in se je pri─Źelo tudi pri upravljanju dr┼żave vse bolj uporabljati neoliberalne vrednote (pohlep, la┼ż, zavra─Źanje solidarnosti,..), demokracija vse slab┼íe deluje. Da je z njo nekaj mo─Źno narobe, se sicer ┼że nekaj ─Źasa ve, na izjemno resnost tega problema pa so svet opozorila dogajanja, ki smo jih pretekle tedne spremljali v povezavi z volitvami v ZDA.
Tudi izku┼ínje, ki jih imamo doma, v Sloveniji, nedvomno ka┼żejo, da nam demokracija slabo deluje. Kje vse naj bi se nam z njo zatikalo, je zelo pregledno in vsebinsko bogato zapisal Mirko Vintar v ─Źlanku z naslovom ┬╗Neznosna lahkost vladanja┬ź (Dnevnikov┬á Objektiv, 15.1.2021). ─îlanek zaklju─Źuje z naslednjo mislijo, citiram: Vpra┼íanje vseh vpra┼íanj je torej, kdaj bomo dosegli dno (ne)sposobnosti upravljanja dr┼żaveÔÇŽÔÇŽKak┼íne ┬╗pandemije┬ź nas bodo ┼íe morale doleteti, da bo kon─Źno tudi na┼ía dr┼żavna politika doumela, da ┼żal ni del re┼íitve, pa─Ź pa ┼że dolgo jedro problema te dr┼żave?
Na gornje vpra┼íanje bom sku┼íal sam odgovoriti, nekoliko ┼íir┼íe. Predvsem menim, da zaman pri─Źakujemo, da bo politika ┬╗spregledala┬ź in resneje spremenila svoja ravnanja v korist ve─Źine dr┼żavljanov. Njeno po─Źetje je namre─Ź povsem normalen odraz ┼íiroke uporabe neoliberalnih vrednot, ki jo dopu┼í─Źa in celo spodbuja na┼í sedanji model upravljanja dr┼żave. Osrednji sestavini le tega sta volilni sistem ter model oblikovanja vlade. Aktualni volilni sistem namre─Ź ne spo┼ítuje temeljnih demokrati─Źnih na─Źel, zato pa toliko bolje podpira bohotenje strankokracije, to je vladavino politi─Źnih strank, ki je prednostno usmerjena v zadovoljevanje strankarskih  in podobnih interesov. Potrebno bi ga bilo torej spremeniti, nem┼íki volilni sistem pa pri tem lahko uporabimo kot primer dobre re┼íitve. Civilna dru┼żba se za te spremembe ┼że vrsto let zavzema, a ┼żal povsem brez uspeha. Morda bomo na zahtevo ustavnega sodi┼í─Źa nekaj popravkov volilne zakonodaje vendarle do┼żiveli, a smo lahko prepri─Źani, da ti strankokracije ne bodo resneje prizadeli in nam zato demokracija tudi v naprej ne bo ni─Ź bolje delovala.
Ni─Ź manj kot slab volilni sistemnam demokracijo obremenjuje model oblikovanja vlade, ki ga uporabljamo. Gre za ┬╗koalicijsko┬ź vlado, ki parlament in celotno politiko razdeli na dva pribli┼żno enako mo─Źna in nasprotna tabora (koalicijo in opozicijo), njuna medsebojna nasprotovanja in skrb za lastne interese pa ju tako zaposlujejo, da za resno upravljanje dr┼żave ne ostaja ve─Ź veliko ─Źasa in mo─Źi. Tudi tega ne gre prezreti, da model koalicijske vlade ne slabi le upravljanja dr┼żave, pa─Ź paveliko prispeva,  da smo Slovenci kot narod vse bolj razdvojeni. Ne bi smeli dvomiti o tem, da namesto modela vlade, ki politiko deli, akutno potrebujemo model, ki politiko zavezuje k dogovarjanju in skupnemu delovanju v korist ve─Źine. Tak model ni iluzija, saj v praksi obstoja in daje odli─Źne rezultate; uporablja ga ┼ávica in ta ve─Źnacionalna in versko heterogena dr┼żava se mora v veliki meri prav njemu zahvaliti za svojo vsesplo┼íno uspe┼ínost. ─îe bo odvisna od sedanje politike, ima sprememba modela oblikovanja vlade seveda ┼íe manj mo┼żnosti, da bo uspela, kot to ┼że zaznavamo pri volilnem zakonu.
Obolela, torej upravljavsko povsem neu─Źinkovita demokracija, ustvarja ugodno okolje  za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja, ki se  v nemajhni meri zgledujejo po fa┼íizmu prej┼ínjega stoletja. To potrjujejo dogajanja v ve─Ź evropskih dr┼żavah in tudi Slovenija je prav v tem ─Źasu tej nevarnosti mo─Źno izpostavljena. ┼áe pred dobrim mesecem je kazalo, da bomo nadaljnje utrjevanje te izjemno problemati─Źne politi─Źne usmeritve lahko prepre─Źili s projektom ┬╗kul┬ź, to je koalicijo, ki deloma popravlja slabosti obi─Źajne koalicije. ┼Żal pa so izgledi, da bo projekt uspel, vse manj obetavni. V Sloveniji se nam torej obeta, da bomo demokracijo povsem opustili ÔÇô formalno sicer ne, pa─Ź pa po vsebini ÔÇô in jo nadomestili z  vodenjem dr┼żave po zgledu sosednje Mad┼żarske. Vse bolj je prisotno spoznanje, da se bomo tej nesre─Źi lahko izognili le v primeru, ─Źe nam bo vodenje demokrati─Źno usmerjene politike prevzela nova, mo─Źna voditeljska oseba, ki tudi eti─Źno ni vpra┼íljiva. Da je med nami kar nekaj ljudi, ki so za to zahtevno delo dovolj usposobljeni, ne gre dvomiti, a jih v politiki za sedaj ni, kar niti ne presene─Źa.
Prednostni cilj, za katerega se je vredno zavzemati, torej ta ─Źas v Sloveniji ni zdravljenje obolele demokracije, pa─Ź pa storiti vse potrebno, da tako, kakr┼ína pa─Ź je, zavarujemo pred totalitarizmom. ┼áele za tem naj bi se lotili njene temeljite prenove, saj nam sicer tudi v prihodnje ne bo sposobna zagotoviti u─Źinkovitega upravljanja dr┼żave. ┼Żal je uresni─Źitev tega scenarija predvsem odvisna od tega, ─Źe se bo kdo od na┼íih rojakov, ki bi nam znal vlado dobro voditi, ┼íe pravo─Źasno odlo─Źil, da se te zahtevne naloge tudi loti.
Andrej Cetinski, Sinteza, 20.1.2021

Odgovor na O krizi demokracije

  1. Tovornjakarska demokracija

    Sredi EU je silno urejena gorata dr┼żava. Hipoteti─Źno skoraj vsak prebivalec zna voziti tovornjak in posekati v gozdu drevo ter ga po predpisih oskubljenega in spakiranega predati na zapovedanem mestu oblastem. Njihov tip demokracije poimenujmo tovornjakarska demokracija. Vsem dr┼żavljanom je kristalno jasna in doma─Źa, ker pooseblja njihovo bit. Zanjo so se dogovorili, jo uzakonili in jo dosledno izvajajo.

    Mercedes demokracija

    Malce severneje le┼żi veledr┼żava EU hegemona. Stavi na svojo hitrost in dominantnost ter upogljivost drugih EU narodov. Ko so pred 80 leti uporabljali ┼íe druga─Źne metode od tistih, ki jih aplicirajo danes, so s svojimi tanki v blizkrieg-u okupirali po 250 km ozemelj ciljnih dr┼żav EU na dan. Danes vozijo izjemno dovr┼íene in hitre mercedese, BMW-je, audije…, po cestah brez omejitve hitrosti. Njihov tip demokracije poimenujmo mercedes demokracija. Vsem dr┼żavljanom je kristalno jasna in doma─Źa, ker pooseblja njihovo bit. Zanjo so se dogovorili, jo uzakonili in jo dosledno izvajajo.

    Trotter* demokracija

    Ju┼żno le┼żi mala konfuzna de┼żelica. Njen najve─Źji pisatelj je dr┼żavljane karakterno poimenoval s hlapci, na kar so ti neizmerno mazohisti─Źno ponosni ┼íe danes. Drugi ÔÇô narodno ravno tako pomemben pisatelj ÔÇô je glavnega junaka, ki poosebljal zna─Źaj naroda, ozna─Źil za kontrabantarja.

    Da sta imela oba pisatelja prav pove ┼że dejstvo, da si na┼íi dr┼żavljani ┼íe danes izjemno radi ogledujejo reprize dogodiv┼í─Źin dru┼żine Trotter v kultni seriji Samo bedaki in konji, kjer ─Źlani dru┼żine ob drobnih prevarah; za drobi┼ż , brez zaslu┼żka ali v svojo ┼íkodo preprodajajo karkoli.

    No, medtem, ko se ┬╗krpani in hlapci┬ź hahljajo pred TV ekrani, njihovi politi─Źni strankokracijski trotterji na enak na─Źin kot v nadaljevanki in z istim efektom razprodajajo dr┼żavo.

    Ta tip demokracije poimenujmo trotter demokracija. Vsem dr┼żavljanom je kristalno jasna in doma─Źa saj pooseblja njihovo bit. Med gledanjem nadaljevank po TV so dovolili, da so se trotterji v njihovem imenu zanjo dogovorili, jo uzakonili in jo dosledno izvajajo.

    *Trotter= kasa─Ź (konj, ki tekmuje v kasu )

    Rezime

    ─îe zamenjamo opazovane diagrame demokracije in jih malce pome┼íamo med seboj ┼że brez poglobljene analize ugotovimo, da trotterji v kamionski ali mercedes demokraciji ne morejo eksistirati. ┼áe ve─Ź; trotterji bi z lahkoto zru┼íili obe – sicer dobro delujo─Źi ÔÇô demokraciji. Podstat dr┼żavljanov, ki so obstoje─Źo demokracijo ponotranjili, je temelj demokracije.

    Kaj pa ─Źe se doma─Źa civilna zdru┼żenja lotevajo problematike demokracije s povsem napa─Źnih izhodi┼í─Ź in bi morala fokus namesto v ureditev in kopiranje demokracij po svetu usmeriti raje v trotterje, krpane in hlapce, ter na tej podlagi oblikovati in objaviti modifikacijo doma─Źe demokracije?

    Boris Jazbec

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.