O krizi demokracije

Demokracija je model upravljanja države. Od kar je propadel kapitalizmu konkurenčni socializem in se je pričelo tudi pri upravljanju države vse bolj uporabljati neoliberalne vrednote (pohlep, laž, zavračanje solidarnosti,..), demokracija vse slabše deluje. Da je z njo nekaj močno narobe, se sicer že nekaj časa ve, na izjemno resnost tega problema pa so svet opozorila dogajanja, ki smo jih pretekle tedne spremljali v povezavi z volitvami v ZDA.
Tudi izkušnje, ki jih imamo doma, v Sloveniji, nedvomno kažejo, da nam demokracija slabo deluje. Kje vse naj bi se nam z njo zatikalo, je zelo pregledno in vsebinsko bogato zapisal Mirko Vintar v članku z naslovom »Neznosna lahkost vladanja« (Dnevnikov  Objektiv, 15.1.2021). Članek zaključuje z naslednjo mislijo, citiram: Vprašanje vseh vprašanj je torej, kdaj bomo dosegli dno (ne)sposobnosti upravljanja države……Kakšne »pandemije« nas bodo še morale doleteti, da bo končno tudi naša državna politika doumela, da žal ni del rešitve, pač pa že dolgo jedro problema te države?
Na gornje vprašanje bom skušal sam odgovoriti, nekoliko širše. Predvsem menim, da zaman pričakujemo, da bo politika »spregledala« in resneje spremenila svoja ravnanja v korist večine državljanov. Njeno početje je namreč povsem normalen odraz široke uporabe neoliberalnih vrednot, ki jo dopušča in celo spodbuja naš sedanji model upravljanja države. Osrednji sestavini le tega sta volilni sistem ter model oblikovanja vlade. Aktualni volilni sistem namreč ne spoštuje temeljnih demokratičnih načel, zato pa toliko bolje podpira bohotenje strankokracije, to je vladavino političnih strank, ki je prednostno usmerjena v zadovoljevanje strankarskih  in podobnih interesov. Potrebno bi ga bilo torej spremeniti, nemški volilni sistem pa pri tem lahko uporabimo kot primer dobre rešitve. Civilna družba se za te spremembe že vrsto let zavzema, a žal povsem brez uspeha. Morda bomo na zahtevo ustavnega sodišča nekaj popravkov volilne zakonodaje vendarle doživeli, a smo lahko prepričani, da ti strankokracije ne bodo resneje prizadeli in nam zato demokracija tudi v naprej ne bo nič bolje delovala.
Nič manj kot slab volilni sistemnam demokracijo obremenjuje model oblikovanja vlade, ki ga uporabljamo. Gre za »koalicijsko« vlado, ki parlament in celotno politiko razdeli na dva približno enako močna in nasprotna tabora (koalicijo in opozicijo), njuna medsebojna nasprotovanja in skrb za lastne interese pa ju tako zaposlujejo, da za resno upravljanje države ne ostaja več veliko časa in moči. Tudi tega ne gre prezreti, da model koalicijske vlade ne slabi le upravljanja države, pač paveliko prispeva,  da smo Slovenci kot narod vse bolj razdvojeni. Ne bi smeli dvomiti o tem, da namesto modela vlade, ki politiko deli, akutno potrebujemo model, ki politiko zavezuje k dogovarjanju in skupnemu delovanju v korist večine. Tak model ni iluzija, saj v praksi obstoja in daje odlične rezultate; uporablja ga Švica in ta večnacionalna in versko heterogena država se mora v veliki meri prav njemu zahvaliti za svojo vsesplošno uspešnost. Če bo odvisna od sedanje politike, ima sprememba modela oblikovanja vlade seveda še manj možnosti, da bo uspela, kot to že zaznavamo pri volilnem zakonu.
Obolela, torej upravljavsko povsem neučinkovita demokracija, ustvarja ugodno okolje  za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja, ki se  v nemajhni meri zgledujejo po fašizmu prejšnjega stoletja. To potrjujejo dogajanja v več evropskih državah in tudi Slovenija je prav v tem času tej nevarnosti močno izpostavljena. Še pred dobrim mesecem je kazalo, da bomo nadaljnje utrjevanje te izjemno problematične politične usmeritve lahko preprečili s projektom »kul«, to je koalicijo, ki deloma popravlja slabosti običajne koalicije. Žal pa so izgledi, da bo projekt uspel, vse manj obetavni. V Sloveniji se nam torej obeta, da bomo demokracijo povsem opustili – formalno sicer ne, pač pa po vsebini – in jo nadomestili z  vodenjem države po zgledu sosednje Madžarske. Vse bolj je prisotno spoznanje, da se bomo tej nesreči lahko izognili le v primeru, če nam bo vodenje demokratično usmerjene politike prevzela nova, močna voditeljska oseba, ki tudi etično ni vprašljiva. Da je med nami kar nekaj ljudi, ki so za to zahtevno delo dovolj usposobljeni, ne gre dvomiti, a jih v politiki za sedaj ni, kar niti ne preseneča.
Prednostni cilj, za katerega se je vredno zavzemati, torej ta čas v Sloveniji ni zdravljenje obolele demokracije, pač pa storiti vse potrebno, da tako, kakršna pač je, zavarujemo pred totalitarizmom. Šele za tem naj bi se lotili njene temeljite prenove, saj nam sicer tudi v prihodnje ne bo sposobna zagotoviti učinkovitega upravljanja države. Žal je uresničitev tega scenarija predvsem odvisna od tega, če se bo kdo od naših rojakov, ki bi nam znal vlado dobro voditi, še pravočasno odločil, da se te zahtevne naloge tudi loti.
Andrej Cetinski, Sinteza, 20.1.2021

1 thought on “O krizi demokracije

  1. Tovornjakarska demokracija

    Sredi EU je silno urejena gorata država. Hipotetično skoraj vsak prebivalec zna voziti tovornjak in posekati v gozdu drevo ter ga po predpisih oskubljenega in spakiranega predati na zapovedanem mestu oblastem. Njihov tip demokracije poimenujmo tovornjakarska demokracija. Vsem državljanom je kristalno jasna in domača, ker pooseblja njihovo bit. Zanjo so se dogovorili, jo uzakonili in jo dosledno izvajajo.

    Mercedes demokracija

    Malce severneje leži veledržava EU hegemona. Stavi na svojo hitrost in dominantnost ter upogljivost drugih EU narodov. Ko so pred 80 leti uporabljali še drugačne metode od tistih, ki jih aplicirajo danes, so s svojimi tanki v blizkrieg-u okupirali po 250 km ozemelj ciljnih držav EU na dan. Danes vozijo izjemno dovršene in hitre mercedese, BMW-je, audije…, po cestah brez omejitve hitrosti. Njihov tip demokracije poimenujmo mercedes demokracija. Vsem državljanom je kristalno jasna in domača, ker pooseblja njihovo bit. Zanjo so se dogovorili, jo uzakonili in jo dosledno izvajajo.

    Trotter* demokracija

    Južno leži mala konfuzna deželica. Njen največji pisatelj je državljane karakterno poimenoval s hlapci, na kar so ti neizmerno mazohistično ponosni še danes. Drugi – narodno ravno tako pomemben pisatelj – je glavnega junaka, ki poosebljal značaj naroda, označil za kontrabantarja.

    Da sta imela oba pisatelja prav pove že dejstvo, da si naši državljani še danes izjemno radi ogledujejo reprize dogodivščin družine Trotter v kultni seriji Samo bedaki in konji, kjer člani družine ob drobnih prevarah; za drobiž , brez zaslužka ali v svojo škodo preprodajajo karkoli.

    No, medtem, ko se »krpani in hlapci« hahljajo pred TV ekrani, njihovi politični strankokracijski trotterji na enak način kot v nadaljevanki in z istim efektom razprodajajo državo.

    Ta tip demokracije poimenujmo trotter demokracija. Vsem državljanom je kristalno jasna in domača saj pooseblja njihovo bit. Med gledanjem nadaljevank po TV so dovolili, da so se trotterji v njihovem imenu zanjo dogovorili, jo uzakonili in jo dosledno izvajajo.

    *Trotter= kasač (konj, ki tekmuje v kasu )

    Rezime

    Če zamenjamo opazovane diagrame demokracije in jih malce pomešamo med seboj že brez poglobljene analize ugotovimo, da trotterji v kamionski ali mercedes demokraciji ne morejo eksistirati. Še več; trotterji bi z lahkoto zrušili obe – sicer dobro delujoči – demokraciji. Podstat državljanov, ki so obstoječo demokracijo ponotranjili, je temelj demokracije.

    Kaj pa če se domača civilna združenja lotevajo problematike demokracije s povsem napačnih izhodišč in bi morala fokus namesto v ureditev in kopiranje demokracij po svetu usmeriti raje v trotterje, krpane in hlapce, ter na tej podlagi oblikovati in objaviti modifikacijo domače demokracije?

    Boris Jazbec

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.