O koaliciji ustavnega loka

Kako dobro ┼żivijo ljudje v posamezni dr┼żavi, je predvsem odvisno od tega, kako se njihovo dr┼żavo upravlja.

Prete┼żno sta v uporabi dva sistema tega upravljanja, eden je demokrati─Źen drugi pa avtoritaren. Njuna u─Źinkovitost je odvisna od ve─Ź dejavnikov, od teh je eden skupen obema in je tudi sicer klju─Źen. To je etika, ki prevladuje pri upravljanju (predvsem po┼ítenost oziroma la┼ż, zavajanje in kraja), njena naravnanost pa se najbolj odra┼ża v obsegu korupcije, ki je v dr┼żavi prisotna. Noben od sistemov namre─Ź ne deluje u─Źinkovito v korist ve─Źine, ─Źe ni pripravljen in sposoben mo─Źno omejiti korupcije.
Avtoritarno upravljanje praviloma prednostno skrbi za koristi dru┼żbenih elit – pogosto ga podpirajo tudi ljudje, ki so zna─Źajsko nagnjeni k nasilju -, demokrati─Źno pa naj bi zadovoljevalo interese celotne dru┼żbe. Ve─Źina ljudi si zato ┼żeli demokracijo in ne gre dvomiti, da ima ta sistem tudi sicer pomembne potencialne prednosti pred avtoritarnim. ┼Żal pa demokracija v ve─Źini dr┼żav vse slab┼íe deluje, to pa ustvarja ugodno okolje za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja. Poglejmo, katere okoli┼í─Źine jo predvsem slabijo.
Med dejavnike, ki demokraciji izrazito ┼íkodijo, je umestno visoko uvrstiti politi─Źno-ekonomsko paradigmo, ki danes prevladuje v svetu, to je neoliberalizem. Ta je namre─Ź povzro─Źil mo─Źan razkroj temeljnih demokrati─Źnih vrednot, zaradi katerih sta postala la┼ż in zavajanje v politiki ┼że kar normalna oblika komuniciranja, kraje preko dav─Źnih oaz ve─Źina dr┼żav blagohotno dopu┼í─Źa, korupcija pa postaja vse bolj pogosta oblika zadovoljevanja pohlepa. Tej politi─Źni etiki se prilagaja tudi pravna dr┼żava, pri ─Źemer se ve, da je u─Źinkovita, od politike neodvisna pravna dr┼żava, klju─Źna za uspe┼íno delovanje demokracije. Skratka, neoliberalizem je demokracijo izjemno prizadel, kar velja ┼íe predvsem za dr┼żave, kjer protestantska etika nima mo─Źnej┼íih korenini, ter one, ki so ┼íele nedavno tega opustile socializem.
Poleg etike je za u─Źinkovitost demokracije zelo pomembno modeliranje njenih upravljavskih struktur, ┼íe predvsem vlade. Ve─Źina dr┼żav uporablja model ┬╗koalicijske vlade┬ź, pri ─Źemere sta poznana dva tipa tega modela, eden je obi─Źajna koalicija, drugi pa velika koalicija. Obi─Źajno koalicijo praviloma oblikuje stranka, ki je dobila na volitvah najve─Ź glasov, v koalicijo oziroma v vlado pa povabi stranke, ki so ji po politi─Źni usmerjenosti sorodne. Tako se oblikuje leva oziroma desna koalicija, so─Źasno pa tudi desna oziroma leva opozicija. Parlament se torej razdeli na dve, po ┼ítevilu poslancev obi─Źajno ne zelo razli─Źni mo┼ítvi, ki predvsem tekmujeta za naklonjenost volivcev in si pri tem na veliko nagajata; stran, ki oblikuje vlado, pa ima v tej tekmi tudi to prednost, da svojo politi─Źno mo─Ź lahko izkoristi za zadovoljevanje svojih specifi─Źnih interesov, tako strankarskih kot tudi drugih. Druga─Źe povedano: koalicijska vlada politiko – posredno tudi dru┼żbo ÔÇô mo─Źno razdvaja in s tem pomembno generira njena neeti─Źna ravnanja, to pa jo onesposablja, da bi lahko u─Źinkovito upravljala dr┼żavo. S tem ima te┼żave veliko dr┼żav, to pa demokracijo v svetu splo┼íno ogro┼ża.
V nasprotju z obi─Źajno oblikujeta veliko koalicijo vodilna leva in desna stranka, ki se jima praviloma pridru┼żijo tudi ostale stranke, seveda z izjemo onih, ki so naklonjene avtoritarni dr┼żavi. Taka sestava koalicije in tudi vlade ve─Źinsko politiko zavezuje k usklajevanju in ne tekmovanju oziroma nasprotovanju, kar je temeljni pogoj za uspe┼íno upravljanje. Od evropskih dr┼żav je le ┼ávica, verjetno najbolj demokrati─Źna in uspe┼ína dr┼żava, z ustavo uzakonila model velike koalicije. Ve─Źino povojnega obdobja je ta model uporabljala tudi Avstrija, kar se ┼íe danes odra┼ża v njenem uspe┼ínem razvoju. Od leta 2005 sem tudi Nem─Źiji vlada velika koalicija, kar je prav tako odlo─Źilno prispevalo k njeni razvojni uspe┼ínosti v tem obdobju.
Slovenija uporablja model razdiralne obi─Źajne koalicije, kot dru┼żba pa smo dodatno razdvojeni tudi zaradi neporavnanih razprtij iz preteklosti. Poleg tega smo bili kot mlada dr┼żava zelo dovzetni za ideje neoliberalizma, kar nam je in nam ┼íe povzro─Źa izjemno ┼íkodo. Zgolj pravkar na┼íteto v zadostni meri pojasnjuje, zakaj svojo dr┼żavo izjemno slabo upravljamo in nam sedaj celo grozi, da bomo demokracijo vsaj po vsebini opustili in jo bo nadomestilo korupciji naklonjeno avtoritarno vodenje dr┼żave po vzoru sosednje Mad┼żarske. To gro┼żnjo smo dol┼żni obvladati, so─Źasno pa moramo svojo demokrati─Źno ureditev do te mere popraviti, da bo v prihodnje bolje delovala. Optimizem, da to lahko kmalu uresni─Źimo, je zasnovan tudi na koaliciji ustavnega loka, ki jo politika prav ta ─Źas snuje. Po vsebini gre pri njej za veliko koalicijo ÔÇô torej vlado levih in desnih strank – , njeno nekoliko nenavadno ime pa je povzeto po pomembni povojni izku┼ínji italijanske politike. Italiji je namre─Ź v petdesetih letih ponovno grozila prevlada fa┼íizma, tej nevarnosti pa so se izognili tako, da so desne in leve stranke (vklju─Źno s komunisti) oblikovale veliko koalicijo ÔÇô imenovano koalicija ustavnega loka -, ki je bila sposobna prepre─Źiti o┼żivitev fa┼íizma.
Oblikovanje velike koalicije predlagajo ┼ítiri parlamentarne stranke, ki so sedaj v opoziciji, njeno vlado pa naj bi po sedanjih predvidevanjih vodil ekonomist Jo┼że P. Damijan. Da bo zamisel dobila zna─Źaj in veljavo velike koalicije oziroma koalicije ustavnega loka, je potrebno ali vsaj ┼żeleno, da se ji pridru┼żijo tudi sedanje vladne stranke, seveda z izjemo skrajne desne SDS. Da to storijo, je za Slovenijo izjemno pomembno in koristno; enkrat zato, ker se bomo tako zanesljivo izognili nevarnosti njene ┬╗orbanizacije┬ź, drugi─Ź pa zato, ker si s to re┼íitvijo prvi─Ź resneje trasiramo politi─Źno pot, ki obeta bolj demokrati─Źen in u─Źinkovit razvoj dr┼żave.
Andrej Cetinski, Sinteza, 19.10.2020

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.