O gospodarskem kriminalu, pokvarjenih politikih in potrebni lustraciji

Penolog Dragan Petrovec, profesor na pravni fakulteti in sodelavec inštituta za kriminologijo je za MMC skušal razložiti, kaj se dogaja in kako javnost dojema procese na področju gospodarskega in političnega kriminala ter izvrševanja kazni.
– o pregonu gospodarskega kriminala:
Še nikoli ni bilo toliko pomembnih ljudi v kazenskih postopkih in tudi obsojenih. Težko je oceniti, ali je javnost pomirjena ali je zgolj krvoločna ter ji ni nikoli dovolj… Spremenil se je naš odnos do nekaterih oblik poslovanja, ki so bile sprva tolerirane, zdaj pa več ne. Pozorno bi morali spremljati, katere stvari, ki jih zdaj preganjajo, imajo klasične znake goljufije ali česa podobnega, katere pa so v poslovnem svetu prepoznane kot klasične oblike bogatenja. Včasih je bilo nepredstavljivo, da bi človek izčrpal podjetje in vrgel na cesto več sto delavcev. Vendar smo ustvarili sistem, ki to omogoča, ne da bi bil kdo za to kaznovan. V današnjem odzivu kaznovalnih organov in ustanov je velika želja, da bi končno naredili red po nekih novih normah. Mislim, da smo postali bistveno bolj občutljivi in vzpostavljamo neko novo kulturo pregona gospodarskega kriminala. Meje pregona se širijo.
– kako javnost dojema ravnovesja:
Javnost je zelo občutljiva, ko gre za druge. Vsak posameznik pa postane občutljiv, ko se sam znajde v postopkih. Politiki tako citirajo določbe zakona o kazenskem postopku o domnevi nedolžnosti, ko so sami ogroženi. Prej jim kaj takšnega ne pade na misel. Podobno je z javnostjo. Ko jih stisnejo, govorijo o človekovih pravicah. Drugače pa jih imajo vsi preveč. To je neka zakonitost, ki jo s pridom izkoriščajo politiki v okviru populizma, s katerim si pridobivajo glasove. V resnici pa je treba zelo hladno in mirno paziti na ravnovesje med pooblastili in maščevalnostjo, med varstvom in standardi človekovih pravic ter to ravnovesje ohranjati, kolikor le zmoremo.
– napadi na pravosodje so lahko zelo nevarni:
Nedopustno je, da nihče od pristojnih ne komentira ravnanj politikov, ki napadajo pravosodje. Na drugi strani tudi ne komentirajo strašno zavržnega ravnanja posameznikov, ki grozijo sodnikom, tudi s sklicevanjem na njihovo sorodstvo, češ, kaj so sodnikovi predniki počeli pred desetletji. Na ta način jih želijo lustrirati. Želeli smo, da se oglasijo tisti, ki imajo moralno in politično moč ter naredijo red, tako da povedo, da se ne sme tako nastopati proti pravosodju. Če bi bil Janša kakor koli zaveden in bi imel pravno državo pred očmi, bi se moral distancirati od množice, ki se poteguje zanj. Množica, ki zahteva kastracijo, ne samo lustracije, je zametek drhali, ki jo zna spreten politik spodbuditi čez rob.
– o lustraciji:
Lustracija v sodstvu je bila izvedena, vendar ne na način, da bi vsakega posebej preverjali, ali je primeren za funkcijo, ki jo opravlja. Prišlo je do nekakšne reelekcije in precej sodnikov se ni več prijavilo na to funkcijo. Šli so v pokoj ali na drugo delovno mesto. Če bi hoteli biti pravični, bi morali izvesti neko drugo lustracijo. Izveden je bil administrativni genocid nad 25.000 ljudi. Ali smo lustrirali ljudi, ki morda niso tvorci načrta, vendar so ga vestno izvajali? Nismo jih lustrirali, temveč jih celo nagrajujemo s trajnimi političnimi mandati in jih celo pošiljamo v Evropski parlament. To je naša lustracija.
*Povzetek pripravil Miroslav Marc

Odgovor na O gospodarskem kriminalu, pokvarjenih politikih in potrebni lustraciji

  1. dr. Veronika Fikfak, docentka na Univerzi v Cambridgu, je na Portalu IUSINFO objavila članek: POGLED NA UGLED SODSTVA. Za Cambridge University Press trenutno piše tudi monografijo o sodnikih in njihovem ugledu. Članek o ugledu sodstva začne:
    “Pred kratkim me je nek slovenski kolega vprašal, ali v tujini sodstvo in sodnike bolj spoštujejo kot pri nas doma. Prvi odgovor bi seveda bil, da, temu je tako; a pri natančnejšem razbiranju teh tujih resničnosti se pokaže, kako zelo specifični dejavniki, o katerih je v Sloveniji le redko govora, vplivajo na to, da v tujini drugače gledajo na sodstvo in drugače razumejo njegovo vlogo kot pri nas doma…” Več na: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=121510

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja