Predsednik Računskega sodišča (RS) Tomaž Vesel je bil negativno presenečen pri nadzoru javnih agencij in skladov. »Pokazalo se je, kako zelo spretni in domiselni so njihovi direktorji, ko gre za zviševanje lastnih plač.« (Delo ozadja 25.05. 2015)
Poročilo RS »Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov« se nanaša na učinkovitost ureditve financiranja in delovanja 15 javnih agencij in 8 javnih skladov, katerih ustanoviteljica je bila država. Splošna ugotovitev RS je, da ureditev financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov v letu 2012 in 2013 v pretežnem delu ni zagotavljala učinkovitega sistema financiranja in delovanja, ker veljavna ureditev omogoča preveč izjem, ki jih dodatno omogočajo še področni predpisi. Celotna slika je nepopolna, saj je RS za revidiranca določilo Vlado in 8 ministrstev, v revizijo pa niso bile zajete občine in agencije ter skladi, ki so jih ustanovile.
Prostora za samovoljo vodstev teh institucij, je torej veliko in preveč.
Še slabša je slika novih in novih »komisij in delovnih teles« (lanski seznam kaže na 274 takšnih institucij ?!?), ki jih je ustanovila vlada oz. njena ministrstva. Vse te »komisije, odbori, sveti, delovne skupine…« imajo svojega vodjo, sekretarja, podsekretarja in druge javne uslužbence višjega ranga…
Ustanavljanje novih in novih institucij s strani vseh dosedanjih vlad nas je vzpodbudilo, da (si) zastavimo nekaj vprašanj:
1) Po kakšnem zakonu ali kakšnem drugem pravnem aktu lahko nekdo (kdo in kdaj?) ustanovi »komisijo« (ali drugo delovno telo) oz. jo ukine? (ali je sploh bila že kakšna ukinjena?) Kje je njihovo zgornje število?
2) Koliko proračunskega denarja je potrebno za funkcioniranje vseh teh »komisij«, koliko ljudi je v njih tako ali drugače vključenih, bodisi kot zaposleni, zunanji sodelavcu, pogodbeniki?
3) Kdo nadzira njihovo delo, kdo jim določa njihov program dela in kdo ocenjuje uspešnost (ali neuspešnost) njihovega dela, kdo jim dovoli njihovo kadrovsko zasedbo? Komu morajo letno poročati o svojem delu in financiranju?
4) Kdo določa plače njihovim vodjem, pomočnikom… in kdo vse nadzira njihovo učinkovitost?
Če premišljujemo o javnih institucijah, je jasno, da bi se morale v času modernizirati in prilagajati spremembam. »Institucije se ne modernizirajo same, oblikuje jih politika, politični proces in dobro kadrovanje so ključni.« »Dobri ljudje na pravih mestih lahko spremenijo tok dogajanja.« »Toge (zastarele) institucije si hitro podredijo parazitske elite.« (Irena Štaudohar – »Spomin na prihodnost« v Delu 30. 05. 2015)
Kdo in kako modernizira naše »komisije«, javne agencije in sklade? (Nihče?). Kdo v vladi bo naredil celovito analizo teh institucij in nato predlagal morda tudi kakšno ukinitev? Kako je z naročanjem zunanjih storitev (n.pr. avtorske pogodbe), ali so tu kje kakšne omejitve, ali pa lahko to počnejo (med prijatelji) po svoji lastni presoji?
Razumen človek lahko razmišlja o tem, koliko bi lahko prihranil državni proračun!?
Vito Šoukal, Sinteza, 8.6.2015