Neoliberalizem je ideologija

V intervjuju z gornjim naslovov, je M. ┼átefan─Źi─Ź na vpra┼íanje, zakaj je neoliberalizem videti kot ideologija brez ideologije, odgovoril tako, citiram: ┬╗Ker je pri┼íel v ljudska srca, ljudje ga dojemajo kot nekaj samoumevnega. Preplavil je vse pore, medije, ekonomiste politike, tudi navadne ljudi,ÔÇŽÔÇŽ.┬ź. Ta ocena zaskrbljuje, saj govori o tem, da ljudje kot samoumevno sprejemajo ideologijo, zaradi katere je njihovo ┼żivljenje iz dneva v dan slab┼íe. Taki ideologiji se je treba upreti, to pa je te┼żje storiti, ─Źe je ne prepozna┼í dovolj dobro. Zato naj ne bo odve─Ź, da v naslednjih vrsticah prika┼żem, kako sam dojemam neoliberalizem.
Sr┼ż neke stvari la┼żje prepoznamo, ─Źe jo primerjamo z drugo stvarjo, njeno alternativo. Tudi za neoliberalizem oziroma njegovo prakti─Źno pojavno obliko, to je neoliberalni kapitalizem, poznamo alternativo, to je socialno-tr┼żno gospodarstvo oziroma ┬╗socialni┬ź kapitalizem, kakr┼íen je v velikem delu Evrope prevladoval po drugi svetovni vojni vse tja do konca prej┼ínjega stoletja. Primerjajmo torej ta dva tipa kapitalizma in to nam bo veliko povedalo o bistvu neoliberalizma. Seveda primerjave ne gre delati po vseh mo┼żnih vidikih, pa─Ź pa jo je smiselno omejiti na nekaj najbolj aktualnih kriterijev, morda zgolj na enega samega, ki pa naj dovolj dobro odra┼ża ostale njegove pomembne zna─Źilnosti. Za tak, sintetiziran kriterij lahko uporabimo vrednotenje dr┼żave in njenega upravljanja. Konkretno: socialni kapitalizem se odlikuje po tem, da se zavzema za mo─Źno dr┼żavo, ki se jo po┼íteno in u─Źinkovito upravlja v interesu ve─Źine, nasprotno od tega pa se neoliberalizem zavzema za ┼íibko dr┼żavo, ki naj prednostno podpira interese kapitala. Oglejmo si na dveh primerih, kako se te razlike odra┼żajo v praksi.
Ena najbolj opaznih razlik je v obdav─Źitvi bogatih. Socialni kapitalizem prakticira zelo progresivno obdav─Źevanje dohodkov, neoliberalni pa ravna nasprotno in te┼żi k izena─Źevanju dav─Źnih stopenj. Tako je v ZDA v 80-ih letih prej┼ínjega stoletja dr┼żava najbolj ┬╗uspe┼ínim┬ź pobrala 70% njihovih dohodkov, danes pa so te stopnje pol ni┼żje. Podobno je sedaj drugod. Zmanj┼íana obdav─Źitev bogatih je povzro─Źila v svetu velike spremembe. Mo─Źno so se pove─Źale socialne razlike, ┼íe bolj porazen pa je vpliv ni┼żjih davkov na splo┼íne gospodarske razmere. Ker bogati preprosto ne tro┼íijo dovolj, je namre─Ź kapitalizem zajela splo┼ína kriza nezadostnega tr┼żnega povpra┼íevanja, ki bi jo lahko s pove─Źanjem lastnega povpra┼íevanja zadovoljivo sanirala le dr┼żava, vendar jo pri tem omejujejo nezadostni dav─Źni prihodki. V ZDA so v nasprotju z Evropo ta problem po zadnji krizi re┼íili z mo─Źno pove─Źano zadol┼żitvijo dr┼żave, vendar gre za prehodno re┼íitev in zato ne bomo presene─Źeni, ─Źe bo ─Źez leto ali dve splo┼ína kriza ponovno izbila.
Drugi, omembe vreden primer, kako v praksi deluje neoliberalizem, je to, kar do┼żivljamo pri upravljanju na┼íe dr┼żave po letu 2004. Takrat smo namre─Ź aktivno pri─Źeli to upravljanje prilagajati pravilom, ki jih narekuje neoliberalizem. Za nami je sedaj ┼że desetletje vse bolj neoliberalnega upravljanja dr┼żave in vredno si je ogledati njegove pomembnej┼íe dose┼żke:
– V obdobju 2005/2008 smo se najprej v tujini krepko zadol┼żili, tako da se nam je v kratkem ─Źasu zunanji dolg pove─Źal za preko 20 milijard evrov. Prete┼żno je ┼ílo za privatne dolgove, ta ogromna sredstva pa so bila vse prej kot razumno porabljena. V naslednjih letih smo obveznosti za te dolgove prete┼żno podr┼żavili in zaradi tega krepko pove─Źali javni dolg. S temi operacijami, ki so nam jih prete┼żno usmerjali iz tujine, so tuje banke lepo slu┼żile in ┼íe slu┼żijo, svojo dr┼żavo pa smo spravili v resne finan─Źne zadrege, tako da je zaradi njih tudi njena suverenost mo─Źno prizadeta.
– Druga pomembna aktivnost, ki jo pospe┼íeno izvajamo v interesu tujega kapitala pa tudi doma─Źih ┬╗podjetne┼żev┬ź, je privatizacija. Za enega najbolj izstopajo─Źih dose┼żkov s tega podro─Źja lahko ┼ítejmo prodajo ljubljanskega letali┼í─Źa: sedaj ga namre─Ź namesto slovenske samostojno upravlja nem┼íka dr┼żava. Tako nerazumna po─Źetja bomo tudi v dr┼żavah, ki veljajo za ┬╗banana┬ź republike, te┼żko na┼íli.
– Med pomembne ┬╗dose┼żke┬ź neoliberalnega upravljanja dr┼żave zadnjih let se uvr┼í─Źa tudi slabitev pravne dr┼żave in splo┼íen razkroj njenih eti─Źnih vrednot. Lep primer, kako dr┼żava podpira te procese, je njena protipravna razlastitev lastnikov delnic in podrejenih obveznic nekaterih doma─Źih bank. Da smo pravno dr┼żavo zavozili, se najbolj ┼íkodljivo odra┼ża v razbohoteni korupciji in ne nazadnje tudi v domnevah mnogih, da je tudi na┼íe ustavno sodi┼í─Źe vpre┼żeno v voz kapitalskih interesov, tako doma─Źih kot tujih.
Naj zaklju─Źim z naslednjo mislijo. Upravljati dr┼żavo po neoliberalnih naukih je nekaj najslab┼íega, kar dru┼żbo lahko doleti. K sre─Źi poznamo dobro alternativo, to je po┼íteno in u─Źinkovito upravljanje dr┼żave v interesu ve─Źine. ┼Żal pa ima alternativa resno slabost, saj je tako upravljanje neprimerno bolj zahtevno od neoliberalnega.
Andrej Cetinski, SINTEZA

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.