– osnovna zamisel projekta –
Gospodarska in družbena kriza v Sloveniji je hujša kot v primerljivih državah. Osnovni razlog za tako stanje je slabo upravljanje države. Eden ključnih vzrokov za slabo upravljanje je delovanje uveljavljenega strankarskega modela. Stranke so z veljavnim volilnim sistemom poskrbele, da je izbor kandidatov za parlament izključno v rokah strankarskih vodstev. Zagotovile so tudi, da je poslansko mesto plačano visoko nad splošnim povprečjem in hkrati kandidirajo ljudi, ki so eksistenčno odvisni od svoje poslanske plače. Tako poslanec postane ujetnik stranke in se mora že zaradi lastne racionalnosti odpovedati samostojnega mišljenja in glasovanja. Kdor bi se kakorkoli uprl volji stranke, se lahko poslovi od politične kariere. Preprosto ne bo več prišel na kandidatno listo. S koalicijskim dogovorom političnih strank pa še parlament postane popolna marioneta vlade.
Drugi ključni problem je uveljavljen miselni koncept, da s prihodom na oblast posvojiš državo in s tem pridobiš PRAVICO za prisvajanje rezultatov njenega premoženja. To mišljenje je treba v osnovi spremeniti. S prihodom na oblast dobiš OBVEZO in ODGOVORNOST za blaginjo in razvoj vseh državljanov in države kot celote. Razlika je bistvena: Ne pridobiš PRAVICE, temveč OBVEZO! In to zahtevajo ljudje na protestih, kot volivci pa so nemočni, saj je vez med volivci in izvoljenimi prekinjena in poslanci, ki izneverijo zaupanje na naslednjih volitvah niso kaznovani, če le izkazujejo lojalnost svoji stranki.
Zato je prvi korak k izboljšanju upravljavskega modela vsaj delna osamosvojitev poslanca. Tega pa nobena stranka, ne stara ne nova, ne bo storila, saj je v direktnem nasprotju z njenim interesom. Torej, če hočemo izboljšati upravljavski model, moramo spremeniti tudi formalni okvir, saj je za prenovo in revitalizacijo političnega prostora in za novo kvaliteto v delovanju potrebno spremeniti tudi zakonodajo. To bodo lahko storili le strankarsko neodvisni poslanci, tj. poslanci civilne družbe. Zato predlagamo, da takoj začnemo iskati in predlagati kompetentne, socialno inteligentne in neodvisne kandidate, ki so že dokazali, da jim je mar za javni interes. To bi bili kandidati za volilno kandidatno listo civilne družbe. Dokončni izbor na volilno listo NEODVISNIH bi izvedli s pomočjo internih volitev po principih televotinga, spletnih skupnosti, ipd.
Civilna družba (aktivni državljani, gibanja, društva in civilno-družbene organizacije) je edina sila, ki je sposobna izpeljati družbene spremembe, ki jih državljani zahtevajo – ne le ekonomske, temveč tudi v smeri dvigovanja vseh vidikov kakovosti življenja in dostojanstva človeka. Vsa sodelujoča gibanja ostanejo v svojih osnovnih dejavnostih popolnoma samostojna in organizacijsko neodvisna. Sodelujoča gibanja v skupni organizacijski odbor imenujejo le svojega predstavnika. V skupnem organizacijskem odboru se odloča po principu “šteje ideja, ne pa moč posamezne organizacije”. Lista gibanj in sodelujočih državljanov mora biti odprta, da se lahko zajame čim širši krog pozitivno razmišljajočih ljudi in omogoči zainteresiranim pristop tudi kasneje.
Vodilni člani sodelujočih gibanj ne bi smeli priti na kandidatno listo, saj mora civilna družba ostati trajno delujoča in sama ne sme vstopiti v parlament. Mora pa vsem državljanom omogočati transparenten nadzor nad delovanjem in glasovanjem svojih (neodvisnih) poslancev. To pomeni dajanje predlogov in kontrola obnašanja. To je izjemno pomembno, saj bo družbeno odgovorno obnašanje izvoljenih poslancev ključni parameter pri ponovnih internih volitvah na kandidatno listo.
Program in usmeritve za delo prve generacije NEODVISNIH poslancev mora biti jasen in zelo kratek, če naj poveže vse energije za spremembe. Konkretne politične želje, interesi in operativne rešitve neodvisnih poslancev ne bi smele vezati. Neodvisnost in samostojnost kandidatov za nove poslance je treba jemati resno in jih ne smemo vnaprej omejevati in selekcionirati z nobenimi političnimi pričakovanji. Zaupati moramo, da bo zainteresirana javnost na internem glasovanju na volilno kandidatno listo izglasovala prave kandidate, ki ne bodo od nikogar, pač pa od vseh.
Miroslav Marc
Vse je lepo napisano, toda žal bodo tudi tokrat preglasili tisti, ki se kregajo, razdvajajo in razkrajajo. V takšnem pregretem ozračju, vse dobre ideje lahko ostanejo v zraku, zamrznejo! Žal!
Cilj je pravi,
toda poti do cilja so
zapletene in zavite,
pa tudi skrite!
V projektu žal sodelujejo tudi ljudje, ki so sedanji ali bivši člani političnih strank, njihovi podporniki ali simpatizerji in drugi, ki so podpirali ali še vedno podpirajo točno določene politične stranke, zato ne gre za projekt izključno civilne družbe, ampak za neko nejasno mešanico kariernih politikov in tistih, ki bi to radi postali.
Bojan, zaenkrat gre za predlog projekta. Ključna misel je, da na volilno kandidatno listo kandidate za poslance lahko predlagajo vsi državljani, izmed teh predlogov pa nato spet vsi državljani izvolijo končno kandidatno listo. Te »interne volitve« bi organiziral KOORDINACIJSKI ODBOR civilne družbe. Koordinacijski odbor sestavljajo po en predstavnik iz vsakega sodelujočega gibanja, društva, civilnodružbene organizacije…
Cilj je, da na kandidatno listo pridejo kompetentni in samostojni ljudje, ki so se s svojim delom že dokazali in državljani to cenijo. Ljudje iz vodstev političnih strank na to listo ne bi smeli priti.
Spoštovani,
hvala za sporočilo in obetavno napoved. Bravo!
Lep pozdrav s prilogo.
Družbene prenove ne boste dosegli s pozivom za neodvisnega poslanca. Mi vsi potrebujemo novo ozaveščenost v družbi sedaj, ko nam ponovno grozi, da se ne bo nič spremenilo. Politiki pravijo, da se naj prečisti politika. Sami pa dobro vedo, da do tega ne bo prišlo. Oblast bo ponovno prevzela ena od političnih strank, ki pa nobena nima nobenega interesa za razvoj Slovenije, pa tudi nobenega pojma nima kako bi to naredila, če bi imela interes.
DRUŽBENO PRENOVO JE MOŽNO PRIČETI ŽE JUTRI NA NOVIH GOSPODARSKIH TEMELJIH IN ZATO NE ODMIKAJTE NEKAM V PRIHODNOST POTREBNIH SPREMEMB, KI PA SO TAKO ALI TAKO LE TEORETIČNEGA POMENA.
Spoštovani v Sintezi, zelo ste naivni če mislite, da boste dosegli kriterij in normo v družbi po neodvisnem poslancu. Očitno je, da ne poznate družbenega ustroja. VEDNO SE GRE LE ZA INTERESE, NIKOLI ZA SKUPNO DOBRO! Prav tako pa vedite, da je vaš poziv le zelo ozek segment razmišljanja, s katerim ne boste (pa četudi bi vas uspel “neodvisen poslanec”) dosegli potrebne spremembe v evoluciji zavesti slovenske družbe. VEDITE, DA LE SKOZI GOSPODARSKI RAZVOJ, KI SE LAHKO PRIČNE ŽE JUTRI IN LAHKO V LETU DNI PRIDEMO IZ GOSPODARSKE KRIZE, LAHKO DOSEŽEMO SPREMEMBE V DRUŽBI.
Spoštovani! Veljavna ustava že določa in ureja, kar je vsebina “projekta”. Ustava opredeljuje poslanca kot “neodvisnega predstavnika vsega ljudstva”. Zakon o poslancih je zagotovil neodvisnost poslanca tako, da je vsakemu poslancu zagotovil preživetje po poteku mandata. “Sile kontinuitete”, ki so se polastile tako osamosvojitve kot vodilnih položajev v vseh strankah, so na samem začetku nemudoma demontirale instrumente, ki so zagotavljali neodvisnost poslanca:
– Ustavno sodišče je protizakonito razveljavilo varovalko neodvisnosti v Zakonu o poslancih.
– Voditelji strank so dosegli ukinitev nacionalnih list in odtlej sami določajo spiske kandidatov – kar pomeni, da so vsi kandidati in seveda tudi izvoljeni poslanci odvisni od voditelja/vodstva stranke!
Ves proces destrukcije demokratičnega parlamentarizma je spremljala kampanja “privilegiji poslancev”!
Ključna problema, ki generirata aktualno krizo, pa sta:
A: Javno mnenje (ki je ploskalo vsem ukrepom razgradnje “neodvisnega poslanca”) in seveda strankarska vodstva kljub drugačnim ustavnim načelom še vedno pojmujejo politične stranke kot državo v državi – kot komunistično partijo, ki si je prilastila državo kot orodje. Stranke v “demokratični” Sloveniji delujejo še vedno natančno po komunističnih načelih, namesto da bi bile to, kar so po ustavi: Združenja državljanov, ki z njihovo pomočjo publicirajo in uveljavljajo svoje programe upravljanja z državo. Vloga stranke se neha pred vrati parlamenta, kamor imajo vstop izključno izvoljeni predstavniki vsega ljudstva, ne pa politične stranke. Znotraj parlamenta se poslanci smejo združevati izključno v programske “skupine poslancev” – ki se seveda lahko prekrivajo s programi strank. Ni pa nujno. Iz istega razloga tudi vlada nima prostega dostopa v parlament. Zanjo so določni posebni prostori/pisarne in poseben prostor v dvorani, kjer mora biti na voljo poslancem na plenarnih zasedanjih.
Vse to podrobno ureja veljavna ustava in so urejali zakoni in predpisi, dokler jih preoblečena kontinuiteta (v vseh strankah!) ni demontirala.
B: Tkim. osamosvojitev (ki to ni!) ni dokončana. Trenutno stanje, ki je “vir vsega zla”, namreč ni osamosvojena Slovenija, marveč odcepljeni del propadle balkanske tvorbe z vso družbeno in politično navlako vred. Kaj je treba storiti je tudi jasno. TAKOJ je treba storiti potrebne korake, da se osamosvojitev dokonča in država sproščeno zaživi svoje življenje v svojem domačem okolju.
Popolnoma se strinjam s predlogom, vendar bo težko to doseči. 33% je minimum, ki MORA biti izvoljen. Edino takrat bo glasovanje v parlamentu »po vesti«.
Zakaj nihče ne sproži Ustavni problem: KOALICIJSKA POGODBA????? JE NEZAKONITA!
Ustava narekuje, da poslanci glasujejo po svoji vesti. Po koal. pogodbi pa so vezani, da glasujejo kot se od njih zahteva! A ni to grobo kršenje Ustave???????
Moram poudariti, da imam občutek, da smo premalo glasni. Nisem še zasledil na TV, da obstaja neka »SINTEZA«, ki se bori za pravično Slovenijo,…. Na TV Skledar pa se vrtijo dve leti stari dogodki, kar ne napoveduje potrebnih sprememb.
Zakaj ni novinarskih konferenc in/ali nastopov na TV. Če javnost ne bo informirana o poskusih reševanja Slovenije in kdo to poskuša, ne bo narod glasoval, ker ne ve.
In na koncu še to. Treba je zelo pohiteti, če hočemo, da narod izve za našo skupino in se opredeli za njo. Blatenja in diskreditacij bo veliko. Bo ponovno zamujena priložnost. Treba je nastopiti s programom in zelo agresivno, pa še takoj!
Mislim, da sem vam že napisal, da imam 80 let in še po vrhu, sem se pred kratkim preselil na to območje. Žal nimam toliko poznanih »poštenih«, da bi jih predlagal. A vseeno bom poskusil kaj.
Dovolil si bom predpostavljati, da nam uspe aktivirati kritično maso volik in volivcev, da ob (pa naj bodo predčasne ali ne) volitvah uspešno izpeljemo PROJEKT NEODVISNI POSLANEC. Predpostavljal bom tudi, da se vsi razmišljajoči s poštenimi namerami strinjamo, da potrebujemo enotnost, ki jo lahko dosežemo le z formulacijo najmanjšega skupnega imenovalca (skupnih ciljev in vrednot za dosego le-teh), ter uspešnim širjenjem te »čarobne formule«, ki bo zmogla (resnični čudež) poenotenja slovenskega naroda. Zaupanje je izumirajoča, a nujna začimba zmagovitega recepta. Če parafraziram: Ne moremo rešiti problem z enako neodgovornostjo, kot smo ga ustvarili. Pri tem mislim predvsem (a ne izključno) na popolno odsotnost odgovornosti poslancev (volivcem/-kam).
Rešitve ne vidim drugje, kot da se v naprej — še pred nominacijo ali izvolitvijo — NEODVISNEGA POSLANCA-KE la-ta zaveže, k doslednemu spoštovanju (in po izvolitvi izvajanju) programa ob sočasnem upoštevanju osnovnih načel. Ta morajo biti oblikovana tako, da je njihovo kršenje sistemsko onemogočeno oziroma je kršenje sankcionirano z brezpogojno odpovedjo.
Sistem mora onemogočati korupcije, oportunizma, parazitizma sicer enotnosti ne bo.
Drugi pogoj je oblikovanje čim bolj jedrnatih pravil. Da jih razume sleherni in so dovolj kratka, da jih tudi dejansko prebere. Moje izkušnje so take, da tekste, ki so daljše od pol strani (ali enega ekrana povprečnega monitorja) ne bere skoraj nihče.
Ker je tudi to sporočilo takšno, prosim, če naredite izjemo in se prebijete do konca (saj bi se končno »promocijsko« besidilo na tem mestu šele začelo). Prosim za konstruktivno kritiko. Moj osnutek je sledeči:
Enaki pogoji
Različne skupine človeštva si pripisujejo različne t.i. človekove pravice. Te zapisane pravice izvirajo iz zmotne predpostavke, da smo ljudje ločeni od narave. Narava ne podeljuje pravic. Narava omogoča življenje znotraj naravnih zakonov. Družbeni zakoni torej ne smejo biti v nasprotju z naravnimi zakoni, če želimo kot vrsta dolgoročno preživeti. Lahko si prizadevemamo, da ima vsakdo enake izhodiščne pogoje. Družbene pravice naj bodo v razumnem razmerju s prevzetimi odgovornostmi in hkrati ne smejo presegati naravnih omejitev.
Odgovornost
Najprej se moramo zavedati lastne odgovornosti — aktivnega državljanjstva. Vsakdo mora prevzeti svoj del odgovornosti in sodelovati po svojih zmožnostih. Ko je ta pogoj izpolnjen moramo omogočiti in zahtevati odgovornost odločevalcev v našem imenu. Tako predstavniška (v teoriji), kot neposredna demokracija ima predstavnike, ki odločajo po pooblastilu in v imenu (in interesu) volilcev. Eden od neizogibnih varovalnih mehanizmov mora biti možnost takojšnjega odpoklica izvoljenega predstavnika, če svojo funkcijo ne opravlja v skladu s prevzeto odgovornostjo.
Transparenca (javno delovanje)
Ena poglavitnih značilnosti obstoječega sistema so (uzakonjeno) odločanje z izključeno javnostjo, tajna glasovanja, tajne transakcije… To vgrajeno prikrivanje dejanj in dejstev omogoča in vzpodbuja nepoštenost. Uzakonitev in učinkovito izvajanje popolne transparence (javnega delovanja) pri vseh postopkih odločanja je ključen dejavnik slehernega preglednega sistema.
Kompetenca (pristojnost, strokovnost)
Sleherno zavzemanje položajev odločanja mora brezpogojno temeljiti na dokazani strokovnosti, ki ustreza strokovni zahtevnosti in smeri področja na katerem posameznik/-ica odloča. Najbolje je, če o zahtevnejših problemih odloča večja skupina strokovnjakov, samoumevno pri tem prevzema vsak posameznik/-ica pri skupinsih odločitvah premosorazmerni del odgovornosti.
Funcionalnost
Prevladujče število uveljavljenih postopkov deluje. Nesprejemljivo je, da delujejo pretežno uničevalno. Upravljanje/uravnavanje slehernega delovanja mora učinkovito odpravljati stvarne težave in/ali zadovoljevati stvarne potrebe.
Trajnostnost
Aktivnosti za obstoj in razvoj družbe, ki pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije zagotavlja najmanj enake (ali boljše) možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih (generacij) in omogoča dolgoročno ohranjanje okolja.
Koordinacijski odbor bo sprejel kodeks vrednot neodvisnega poslanca. S tem bo dano napotilo državljankam in državljanom, kakšne kandidatke in kandidate naj predlagajo za listo. Obenem pa bo s tem, ko bo kandidat ali kandidatka javno izjavila (in podpisala), da bo ravnala v skladu s kodeksom vrednot, pridobljena legitimna (in tudi pravna) osnova za morebitni odpoklic v primeru delovanja v nasprotju s tem kodeksom. Kodeks bo opredeljeval vrednote na dveh ravneh:
(a) osebnostna raven (kakšne vrednote uveljavlja kot osebnost v svojem življenju)
(b) programska raven (za kakšne vrednote se bo zavzemal(a) pri sprejemanju poslanskih odločitev)
DVOLIČNA EU
Vsak dan slišimo več in več zahtev državam skupnosti Evropske Unije od EU Parlamenta – tudi mi. Zahtevajo vse mogoče in nemogoče, vendar, niti malo ne poskušajo disciplinirati SEBE in vsaj pričeti z varčevanjem. Sicer njim tega ni treba, saj ko jim zmanjka denarja, ga vzamejo članicam, ki pa slepo vplačujejo vedno več novih prispevkov. Poleg vsega si prisvajajo pristojnosti, brez pravne podlage in katere so popolnoma v domeni posameznih držav članic.
Naletel sem na knjigo Craiga in Elliotta »UKRADENA EVROPA«. Ko berem, kaj vse sta novinarja ugotovila in se pravkar dogaja v EU, kako razmetavajo nabrani denar, kako si delijo nemogoče plače in imajo nerazumne privilegije, poleg plač za sebe in svoje družine, me misel navaja, da bi morale članice ali takoj izstopiti iz tega »diktatorsko-potratnega združenja« ali pa zahtevati popolno prenovo zbirokratizirane združbe, ki nam vlada in vse bolje grabi sredstva za sebe, pljačka EU skupnost in živi na veliki nogi. Zakaj so potrebne te stalne selitve iz Bruslja v Strasbourg (samo za 4 dni!), ki letno stanejo milijarde €? Zadevo blokira Francija, zaradi zaslužka hotelov v Francoskem Strasbourgu. Da nas to stane milijarde, NI VAŽNO!
Tudi plače in sredstva, katera dobijo na razpolago, brez kontrole porabe, gredo na milijone € mesečno. Nam pa, če ne bomo varčevali grozijo s »trojico«. Sicer pa, kaj sploh tam delajo EU poslanci? NIČ. Samo glasujejo, največkrat brez možnosti razprav in predlogov, za kar čez 2500 odredb na leto. Čez 700 jih je, vsak z bajno plačo in brezplačnimi ugodnostmi milijonskih vrednosti. Koliko nas stane EU-poslanec v svojem 5 letnem mandatu? Pa še družine lahko zaposlijo. Nepotizem je na višku!
Spremembe, katere sedaj zahtevajo naši ljudje, skoraj da nimajo možnosti za uspeh, saj jih bo EU, takoj blokirala in nas kaznovala, ker rušimo zakonodajo EU. Bomo doživeli Grčijo ali še kaj hujšega. Zaradi tega zahtevajmo takojšnje spremembe tudi v EU, preden se ta hobotnica ne razbohoti do konca!!
Sanjati je dovoljeno!
Današnje sanje, bodo jutri še vedno sanje, realna resničnost pa bo zopet lepe sanje zaobšla. Želel bi izreči nasprotno trditev, toda iskrenost mi tega ne dopušča. Problem je v tem, da vsakdo sanja svoje sanje, ki se snujejejo v podzavesti in jih ob vsej dobroamernosti ni možno spraviti v red tako, da bi vsi sanjali iste sanje. Tudi ko vsi sanjamo sanje o demokraciji so sanje zelo različne, pogojene s subjektivnim dojemanjem in opredeljevanjem vsebine. Težave vedno nastanejo pri interpretaciji oz. kako določiti sanjsko pot.
Meja med demokracijo in anarhijo je izredno tanka. Problem naše in tudi širše družbe je v tem, da prevečkrat se tava v polju anarhije, le poredkoma pa se na pot demokracije zaide. Ideje si prilastijo tisti, ki so operativno sposobni in jih uspe realizirati!