Ne le drugačen način vodenja, ampak drugačen način upravljanja z državo.

Nauk iz gospodarstva o vodenju države.
Prispevek z naslovom Nauk iz gospodarstva o vodenju države je v Delu objavil Nejc Gole. (Tu je kopija članka.) Njegovo osrednje sporočilo je, da Slovenija od nove vlade »pričakuje ne le drugačen način vodenja, ampak tudi drugačen način upravljanja države, tak, ki države ne vidi kot plen….«. To misel v celoti podpiram, saj je tudi po spoznanjih mnogih današnje upravljanje država vse prej kot zadovoljivo. Veljavna sistemska ureditev je namreč v več pogledih neprimerna, njene slabosti pa se najbolj škodljivo odražajo v političnem kadrovanju. Tako je v Sloveniji politična pripadnost stranki in poslušnost njenemu vodstvu osrednji kriterij pri kadrovanju za vodilna in druga odgovorna delovna mesta v javnem sektorju in v podjetjih v lasti države. Tako kadrovanje zapostavlja druge, res relevantne vodstvene kriterije, posledica pa je manj učinkovito delovanje organizacij in ustanov, ki jih vodijo politično kadrovane osebe. Naš javni sektor, ki vključuje poleg državne uprave tudi druge za razvoj države izjemno pomembne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo,..), zato ni sposoben zadovoljevati razvojnih potreb države, posledično pa živimo v povprečju veliko slabše, kot bi objektivno lahko.
Naj na primeru Ljubljanskega kliničnega centra (UKC) prikažem, kako v praksi deluje politično kadrovanje. Ključne upravljavske aktivnosti v tem zavodu, tudi imenovanje generalnega direktorja, opravlja njegov svet. Ta ima 11članov, od katerih 6 članov, to je večino, imenuje vlada, ostale pa zaposleni (3 člane) ter mesto Ljubljana in zavarovalnica. Pri izbiri generalnega direktorja imajo torej največ glasov politično imenovani člani sveta, pa tudi njihova odločitev obvelja šele potem, ko ji pritrdi še vlada. Tako kadrovanje je seveda povsem politično, kako praktično deluje, pa v tem primeru veliko povedo naslednji podatki: po letu 2015, to je v obdobju ne polnih sedmih let, ima UKC ta čas že osmega generalnega direktorja. Dvomi, da se to našo največjo zdravstveno ustanovo dobro vodi, so zato še kako upravičeni.
Seveda je na mestu vprašanje, zakaj prihaja v UKC Ljubljana do tako pogostih menjav vodstev. Razlogov je sicer več, osrednji pa so nedvomno naše pogoste menjave vlad; načelom političnega kadrovanja namreč ustreza, da ima vsaka vlada na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju svoje ljudi. Z menjavami vlad pa je pri nas tako: po letu 2012 imamo sedaj že šesto vlado, njihov povprečen »rok trajanja« pa je bil v tem času manj kot dve leti. Ob takih menjavah vlad države seveda ni mogoče učinkovito upravljati, kar nakazuje, da je veljavna politična ureditev Slovenije potrebna temeljitejše prenove.
Razloge za pogoste menjave vlad bo težje odpraviti, politično kadrovanje pa je nasprotno možno hitro omejiti. Za to namreč zadostuje sprememba zakonodaje, ki ureja upravljanje v javnem sektorju. Ta naj bi, če ostanemo pri UKC, v delovanje njegova sveta vnesla naslednji spremembi: a)svet naj bi imel 9 članov, od katerih 3 imenuje vlada, 3 zaposleni in 3 člane uporabniki zdravstvenih storitev; b)soglasje vlade k imenovanju generalnega direktorja ni potrebno. S temi in v državni upravi z nekoliko bolj zahtevnimi spremembami je možno učinkovitost javnega sektorja bistveno povečati, krepko omejiti korupcijo in splošno izboljšati razmere v državi.
Od nove vlade veliko pričakujemo, še predvsem učinkovitejše in bolj demokratično upravljanje države. Ta zahteven cilj ne bo možno uresničiti, ne da bi se radikalno omejilo sedanje politično kadrovanje. Vlada bo zato ravnala modro, če bo med svoje prednostne naloge uvrstila tudi prenovo zakonodaje, ki sedaj ureja upravljanje v organizacijah javnega sektorja in podjetjih v državni lasti.
Andrej Cetinski, Sinteza

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.