Namesto tožbe proti ECB in EK, prošnja za poravnavo-(?!)

Nedavno nas je predsednik vlade presenetil s prošnjo za poravnavo, ki jo je naslovil na EK (ECB). Po njej naj bi EK (ECB) odstopila od pregona tako imenovanega vdora policije v računalnike Banke Slovenije. To je vsaj nenavadno ravnanje. Če kdo, bi, morala za poravnavo prositi ECB.
Že pred leti sem med drugimi (nisem bil edini) tudi v PP predlagal, da Slovenija toži ECB in Evropsko komisijo zaradi škode, ki sta jo povzročili ob sanaciji bank v letu 2013 skupaj s takratnim guvernerjem BS Jazbecem in v sodelovanju s takratnim ministrstvom za finance ter slovenskimi oblastmi. Takratni sklic parlamenta je po tekočem traku prejemal in v zakonih uveljavljal navodila, ki so jih kar po elektronski pošti pošiljali nižji uradniki Evropske komisije. Ne gre spregledati, da sta ECB in EK takrat prisilili Slovenijo, da bančno luknjo ocenjujejo tuji ocenjevalci in da tuji ocenjevalci ocenjujejo tudi zastavljeno premoženje. Kako je šlo, je dobro znano. Med drugim sta dva tuja ocenjevalca bančne luknje, res z različnima metodama, prišla do razlike v višini 1.6 milijarde evrov. A nihče posebno pa ne Banka Slovenije ni vprašal, od kod tolikšna razlika; enostavno so sprejeli višjo oceno. Tudi ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin so tuji ocenjevalci ocenili tako, da so se peljali mimo stavb podjetij in jih ocenili s pogledom. Tako smo prišli do številke, ki je daleč presegla vse dotedanje škode v slovenskem gospodarstvu, ki jih ni bilo malo. Posledica »sanacije« je bila tudi razprodaja slovenskih bank. Kaže, da za to ne bo nihče odgovarjal. Guverner Jazbec je bil celo nagrajen z odpravnino in službo v ECB, kjer naj bi skrbel za varnost evropskega bančnega sistema. To, da zdaj naša vlada prosi ECB za poravnavo, ker naj bi slovenska policija pregledovala kriminalne posle, pa je skrajna neumnost, ki ga je sposobna samo država, ki je dejansko nekakšna kolonija. To, gospodarsko gledano, tudi smo, saj smo prodali skoraj vse, kar je bilo vrednega. A prošnja za poravnavo je tudi simbolna gesta, ki si jo velja zapomniti.
Jože Mencinger, Sinteza, 25.6.2020

1 thought on “Namesto tožbe proti ECB in EK, prošnja za poravnavo-(?!)

  1. Zdravo!

    Ugotovitve, ocene Jožeta Mencingerja 100% držijo.

    Dodal bi naslednje:

    Precej enostavno lahko ugotovimo, komu bi poravnava koristila. Ne samo aktualnemu predsedniku vlade in njegovim. Tudi nekaterim iz sedanje opozicije, ki včasih dajejo znake, da bi s sedanjo vlado morda “projektno” sodelovali. Samo dodajmo imena politikov (iz aktualne koalicije in iz opozicije), ki so takrat pri posameznih korakih v opisanem procesu sodelovali.

    Najslabše bi seveda bilo, če za to, kot pravi Jože Mencinger, ne bo nihče odgovarjal.
    Vendar,
    tudi, če bi nekateri sodelujoči vendarle morali prevzeti določene posledice (politične, tudi kazenske…), to ne bi bilo dovolj.
    To bi bila spet ena kratkoročna zmaga proti “janšizmom”. Sistem pa bi take “janšizme” ustvarjal naprej.
    Zato, da bi spremenili družbeni proces tako, da bi bolj jasno potekal v korist večine državljanov in v korist narave, bo treba spremeniti tudi sistem upravljanja in vodenja države. V smereh, ki jih je že večkrat opisal Andrej Cetinski in kot so nastavljene v nekaterih projektih Sinteze, v analizah Tomaža Mastnaka itd.

    Milan Bajželj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja