Nadzor javnih agencij in skladov

Neu─Źinkovit nadzor nad porabo denarja v slovenski javni upravi

Poro─Źilo Ra─Źunskega sodi┼í─Źa (RS) ┬╗U─Źinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov┬ź se nana┼ía na u─Źinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov, katerih ustanoviteljica je dr┼żava. Na osnovi splo┼íne ugotovitve, da ureditev financiranja in delovanja v letih 2012 in 2013 ni zagotavljala u─Źinkovitega delovanja – omogo─Źala je preve─Ź izjem; tudi zaradi podro─Źnih predpisov; ter ┼íiroke mo┼żnosti za samovoljo vodstev – je RS v letu 2015 poslalo svoje in┼ípektorje v 23 javnih agencij in skladov. Te so nato obljubile bolj ┬╗spodobno┬ź delovanje, postavitev ┬╗merljivih, dosegljivih, pomembnih in ─Źasovno opredeljenih ciljev┬ź in celo ukinitev kak┼íne institucije. Spra┼íujem Ra─Źunsko sodi┼í─Źe in/ali Ministrstvo za javno upravo o dejanskih rezultatih glede na dane obljube?
┼áe slab┼ía je slika novih in novih ┬╗komisij in delovnih teles┬ź (seznam iz leta 2014 je kazal 274 tak┼ínih institucij ?!?), ki jih je ustanovila vlada oz. njena ministrstva. Vse te ┬╗komisije, odbori, sveti, delovne skupineÔÇŽ┬ź imajo svojega vodjo, sekretarja, podsekretarja in druge javne uslu┼żbence vi┼íjega rangaÔÇŽ
In ┼íe slab┼ía je slika ┬╗svetovalcev vlade┬ź, ki po pogodbah svetujejo vsem mogo─Źim vladnim institucijam. Zadnji seznam, ki je prispel na moj PC (┬╗Vladni svetovalci v slovenistanu┬ź), ka┼że astronomske vsote izpla─Źanega denarja (do 636.092 EUR v letu ?), ki so ga prejeli posamezni ┬╗svetovalci┬ź za svoje pogodbeno delo. Za┼żelen je ┬źuradni┬ź, javni pregled prihodkov vseh, ki so ┬╗svetili┬ź v letu 2017!

Ustanavljanje novih in novih institucij, bogato najemanje najrazli─Źnej┼íih svetovalcev me je vzpodbudilo, da si spet zastavim nekaj vpra┼íanj:
1) Po kak┼ínem zakonu ali kak┼ínem drugem pravnem aktu lahko nekdo (kdo in kdaj?) ustanovi javno agencijo, javni sklad, ┬╗komisijo┬ź (ali drugo delovno telo) oz. jo ukine? Ali pa najame svetovalca, ki ga potrebuje pri svojem delu?
2) Koliko dodatnega prora─Źunskega denarja je dovoljeno za funkcioniranje vseh mnogih institucij in pla─Źevanje raznih svetovalcev? Koliko dodatnih ljudi je v njih tako ali druga─Źe vklju─Źenih, bodisi kot zaposleni, zunanji sodelavci, pogodbeniki?
3) Kdo nadzira njihovo delo, kdo jim dolo─Źa njihov program dela in kdo ocenjuje uspe┼ínost (ali neuspe┼ínost) njihovega dela, kdo jim dovoli njihovo kadrovsko zasedbo? Komu morajo letno poro─Źati o svojem delu in financiranju?
4) Kdo dolo─Źa pla─Źe v ┬╗komisijah, odborih, svetih, delovnih skupinah┬ź, njihovim vodjem, pomo─ŹnikomÔÇŽ in kdo vse nadzira njihovo u─Źinkovitost? (Nih─Źe?) Kdo dolo─Źi vi┼íino pogodb za svojega svetovalca?
5) Kdo v vladi (Ministrstvo za javno upravo?) bo naredil celovito analizo teh institucij in nato predlagal morda tudi kak┼íno ukinitev? Kako je z naro─Źanjem zunanjih storitev ┬╗svetovalcev┬ź, ali so tu kje kak┼íne omejitve, ali pa lahko to vsakdo po─Źne po svoji lastni presoji?

Obve┼í─Źen ─Źlovek lahko razmi┼ílja o tem, koliko javnih sredstev bi lahko prihranili v dr┼żavnem prora─Źunu!? Pa tudi o tem, da bodo ┬╗kukavice┬ź po leto┼ínjih volitvah verjetno spet odlagale svoje odve─Źne kadre v obstoje─Źa ali nova ┬╗gnezda┬ź?
Vito Šoukal, Sinteza, 28.2.2018

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.