Ne morem iz svoje srbeče kože, da se ne bi malce poigral s črkami in emotikoni, zato sem prvotni naslov Davos za (ne)pravično upravljanje s človeštvom skrajšal v Da, vos … Besedica da je kajpak pritrdilni prislov, vos pa je vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov, skozi katero cedi vodo, da bi prišel do morske hrane. Poanta te čudaške zoološke uverture naj služi kot lansirna rampa za sledeče provokativno vprašanje: ali je Davos predvsem letno zbirališče jate gigantskih kitov mobydickov, ki zaradi lastne lakomnosti precejajo gmoto planetarnega prebivalstva v lasten milijardni nektar, ali pa si lahko v prihodnosti nadejamo, da bo naš status bistveno boljši od nevidnega, dasiravno silno hranljivega planktona?
Lesketajoče in navidezno romantično zasneženo mondeno švicarsko smučarsko središče je letošnjega januarja zopet tradicionalno gostilo najvplivnejše ljudi s celega planeta. Za nekaj dni se je prelevilo v prestižno prizorišče koketnih sestankov politikov, gospodarstvenikov in akademikov na 48. Svetovnemu gospodarskemu forumu. Letos je bilo menda okoli 3000 gostov, med njimi 70 voditeljev držav, po več kot petnajstletni “odsotnosti” slovenskih voditeljev pa je po dr. Janezu Drnovšku na forumu zopet sodeloval tudi slovenski premier dr. Miro Cerar. Poznavalci so napovedovali epski spopad dveh konceptov, Trumpovega izolacionističnega in Macronovo-Merklovega globalističnega in družbeno odgovornega, toda povprečen človek lahko ob vsem tem blišču s temno bilderbergovsko senco močno podvomi, da je denarju, kapitalu in kriptovalutam sploh kaj mar za lačne, žejne, revne, prebegle, trpinčene ali kako drugače ugonobljene v zatrtem človekovem dostojanstvu…
……..
Verjetno malokdo poišče pomoč zaradi zasvojenosti z denarjem, čeprav je mnogo hujša od zasužnjenosti z oblastjo, slavo, hvalisanjem, alkoholom, drogami, igralništvom, internetom in seksom, ker je največkrat njihova mračna pogonska sila. Imamo sploh kakšne dovolj modre in sočutne zdravnike za zdravljenje družbene (j)etike, hrematizma in neoliberalizma? Seveda, na srečo jih je vse več, za sedaj bolj ali manj skrite v raznoterih pojavnih oblikah civilne družbe, ki bo morala prej kot slej evolucijsko prerasti strankokracijo in ustvariti prenovljeno demokracijo, tako kot je homeopatija vse bolj komplementarna konservativni medicini. Naj navedem tri primere pozitivne prakse, ki vzbujajo upanje: Sinteza – Koalicija civilne družbe za prenovo, Gibanje Svetovni etos Slovenija in Gibanje za družbeno odgovornost, ki je na našo družbeno vest pribilo deset zahtev za družbeno odgovornost, in sicer do prihodnjih rodov, starejših in bolnih, do dela (za postopno odpravo prekarnosti), za vrnitev družbene veljave delu, do podjetništva, korporacijskega upravljanja, javnega premoženja, javnega upravljanja, zunanje in varnostne politike ter do zgodovine…
……..
V Davosu se za nekatere cedita med in mleko, za ostale pa se še naprej razkraja tretjerazredna človečanska usoda, ki s težavo pronica skozi gosto stkano kapitalsko tkanino. Ko bodo civilnodružbena gibanja dosegla kritično maso, se bosta morala tudi gospodarstvo in politika ukloniti pristni pravični ekonomiji in dodobra spremeniti na bolje za vse, drugače se bodo zanamci spominjali vseh dosedanjih revolucij zgolj po nekolikanj nemirnih in občasno nasilnih protestnih shodih, v primerjavi s planetarno družbeno kataklizmo, ki se utegne dogoditi v bližnji prihodnosti. Ali kot pravi Gržan, svet potrebuje eksistencialno in duhovno revolucijo, ki bo vodila iz norosti v novost, iz mrakobnosti v svetlobo, od zločestega hrematizma k prenovi globalne identitete in posledično ureditve v znamenju ekonomije kot skrbi za skupno dobro. Dozorel je čas, ko je za preživetje civilizacije nujen le en kapital – Kapital Človečnosti.
Celoten članek!