Nacionalni interes

Kaj je nacionalni interes?

Nacionalni interes ima zunanjo in notranjo raven. Za realiste, je zunanji interes pre┼żivetje dr┼żave, akumulacija mo─Źi in vpliva na druge dr┼żave. Vendar je tu zanimiva predvsem notranja raven. Tu je bistven odnos med dr┼żavo/oblastjo in ustavo. V ustavi je definiran nacionalni interes. Zato moramo nacionalni interes, kot ─Źisto politi─Źno stvar, pojasniti: prvi─Ź, z vidika odgovornosti dr┼żave do ustave; in drugi─Ź, z vidika odgovornosti dr┼żavljanov do dr┼żave, kadar ta ne uresni─Źuje ustaveÔÇŽ V zahodni tradiciji je pomen ustave od antike sem isti. Ustava je najvi┼íja politi─Źna obljuba dr┼żave dr┼żavljanom. Z dr┼żavo mislim vse ravni oblasti, prav tako mislim, ko gre za nacionalni interes, tudi opozicijo. Iz najvi┼íje politi─Źne obljube dr┼żave dr┼żavljanom izhajajo vsa druga razmerja med dr┼żavo in dr┼żavljani: spo┼ítovanje zakonov, pla─Źevanje davkov, zvestoba dr┼żavi, obramba dr┼żave itd. Iz te obljube izhaja tudi vrstni red, kdo mora kaj narediti in pred kom. Najprej mora torej dr┼żava uresni─Źevati ustavo, zakone, mednarodne sporazume in ┼íele potem svoje volilne programe. Teko─Źa oblast, posebno stranke na oblasti, ne dolo─Źajo nacionalnega interesa, temve─Ź ga samo uresni─Źujejo. Skupaj z opozicijo pa sproti opozarjajo, kaj ga ogro┼ża ali krepi v dr┼żavi in zunaj nje.

Oblast pa je treba nadzorovati. Odgovorni smo za nadzor oblasti in nadzornikov, ti se sami nikoli dovolj ne nadzirajo. Pri tem so odlo─Źilni tudi mediji, ki z vseh strani nadzirajo oblast. ─îe dr┼żava ne ┼í─Źiti dr┼żavljana pred ┬╗mafijo, partijo in kurijo┬ź, ki je pri nas organizirana kot cestni, zdravstveno-medicinski, energetski, ban─Źni lobi, jo je ta upravi─Źen goljufati in jo bo samoobrambno goljufal. To moramo Slovenci, ki smo v zadnjih sto letih pre┼żiveli v sedmih dr┼żavnih oblikah in vseh znanih politi─Źnih re┼żimih, upo┼ítevati. V slabi dr┼żavi ─Źlovek samo pre┼żivi. Dr┼żava zato ni nikoli samo servis ali no─Źni ─Źuvaj, ampak institucija zaupanja v zadevah ┼żivljenja in smrti ljudi in dr┼żav. Mi s svojo histori─Źno izku┼ínjo slabega tega ne smemo prezreti.

Ali dr┼żava oziroma oblast dela proti nacionalnemu interesu?

V Sloveniji dr┼żava/oblast ┼że dolgo deluje proti nacionalnemu interesu. Primarni odpor mlade dr┼żave do svobode ÔÇô torej do demokracije, republike, libertarnosti ÔÇô se ka┼że v tem, da izvr┼ína in zakonodajna veja oblasti vztrajno in odlo─Źno blokirata pravosodno vejo oblasti (policijo, to┼żilstvo, sodi┼í─Źa). Seveda sta izvr┼ína in zakonodajna oblast vedno pod uni─Źujo─Źim vplivom vseh vrst lobijev, bank, biznisa in klera. Kot politi─Źni veji oblasti spreminjata pravosodno oblast v prazno lupino, ki je nih─Źe ne spo┼ítuje in ji ne verjame, tako kot ne verjame dr┼żavi. Dokler bodo vse oblasti ravnale tako, so volitve samo pesek v o─Źi ljudem, saj ni mogo─Źe izvoliti druga─Źne oblasti ÔÇô vse so enake.

Pravosodje je med vsemi tremi vejami edina, ki zahteva poleg profesionalnega znanja tudi osebno integriteto, saj preganja ┬╗┼íefe mafije, partije in kurije┬ź. Ta veja oblasti mora biti prepri─Źana, da jo dr┼żava ┼í─Źiti, sicer ne bo samostojno preiskovala, to┼żila in sodila. Ker pri nas pravosodje deluje slabo, je zelo dobro, da lahko posameznik, dr┼żavljan Slovenije in Evrope, i┼í─Źe pravico tudi zunaj svoje dr┼żave. Svojo korupcijo, uni─Źevalko svobode, bomo z zunanjim nadzorom la┼żje premagali… Re─Źemo torej lahko, da je pri nas antipolitiki uspelo skoraj demontirati pravosodje. Za antipolitiko gre vedno, kadar politika ne ┼í─Źiti javnega interesa, ampak interes tistih, ki ho─Źejo ostati zunaj demokrati─Źnega nadzora in so pri nas organizirani v ┬╗lobije┬ź. Absurd je naslednji: imamo u─Źinkovite lobije in neu─Źinkovito politiko. Politika je svoj ugled, ki si ga je mogo─Źe priboriti samo z javnim delovanjem, izgubila zato, ker se je podredila nejavnim interesom lobijev. Zato je prav, da taka politika nima ugleda.

Ne smemo iskati razlogov za vedno bolj nepravi─Źno dru┼żbo zunaj Slovenije, na primer v zunanjem neoliberalizmu, pa tudi ne v ┬╗silah kontinuitete┬ź. Za vedno bolj nepravi─Źno dru┼żbo smo predvsem krivi samiÔÇŽ Politika je tista, ki vzdr┼żuje ta, proti nacionalnemu interesu delujo─Źi za─Źarani krog lobijev in oblast z blokado pravosodja pospe┼íuje razslojevanje. V naslednji fazi bo naredila ┬╗cini─Źni┬ź obrat tako, da bo ┬╗pravosodje in prisilo┬ź uporabila za za┼í─Źito zate─Źenih krivi─Źnih razmerij.

Iztok Simoniti v intervju za Sobotno prilogo Dela (Saša Vidmajer), 26.11.2011

8 odzivov na Nacionalni interes

  1. Dobra analiza razmer, kakor jih mnogi zaznavamo, a te┼żko dovolj nazorno opi┼íemo. Ob tem razmi┼íljanju se mi odpira vpra┼íanje, kako je mogo─Źe, da so si lobiji pridobili ve─Źjo mo─Ź kot politi─Źne in upravne strukture. Denar je gotovo po sredi. Toda da nekoga podkupi┼í, je najbr┼ż potrebno kar nekaj ─Źasa, da ugotovi┼í, ali je podkupljiv. To pa je lahko, ─Źe so isti politiki dolgo na vrhu. Zato, mislim, bi to mo┼żnost lahko bistveno zmanj┼íali, ─Źe bi spremenili volilni sistem tako, da bi onemogo─Źal ve─Źkratno izvolitev enih in istih politikov in funkcionarjev. To bi bilo mogo─Źe z neposredno izvolitvijo poslancev s preferen─Źnim glasovanjem kandidatov na strankarskih listah in/ali z izvolitvijo neodvisnih kandidatov ter z omejenim mandatom funkcionarjev.
    Torej ve─Ź neposredne demokracije!

  2. Neko─Ź in danes!

    Neko─Ź je veljalo,
    ne la┼żi in ne kradi,
    je bila zapoved in prepoved.
    Danes pa tisti, ki ne krade
    in debelo ne la┼że,
    nikoli ne bo uspel
    in bo vedno prazne ┼żepe imel!!!!

  3. Iztok Simoniti pravi tudi, da v Sloveniji oblast ┼że dolgo deluje proti nacionalnemu interesu in sicer s tem, ko izvr┼ína in zakonodajna veja oblasti vztrajno in odlo─Źno blokirata pravosodno vejo oblasti (policijo, to┼żilstvo, sodi┼í─Źa). Sodna oblast bi morala biti prepri─Źana, da jo dr┼żava ┼í─Źiti, sicer ne bo samostojno preiskovala, to┼żila in sodila cestnim, zdravstveno-medicinskim, energetskim, ban─Źnim lobijem in preganjala ┬╗┼íefov mafije, partije in kurije┬źÔÇŽ

  4. Keith Miles pravi: “V sistemu prostega trga sta medsebojno zaupanje in vladavina zakonov gotovo pomembna dejavnika. To povsem samoumevno vklju─Źuje postavko, da morajo biti sodi┼í─Źa neodvisna, nevtralna in u─ŹinkovitaÔÇŽ Ves osupel sem od nekega vrhunskega tujega poslovne┼ża pred kratkim sli┼íal, da ima Hrva┼íka zdaj bolj┼íi ugled kot Slovenija, saj so bili tam navsezadnje dovolj pogumni, da so nekdanjega premiera privedli pred sodi┼í─Źe.”

  5. Povolilna misel !
    Nekateri ste razo─Źarani, ve─Źina pa verjetno na tiho slavi volilni izid. Toda vpra┼íajmo se, kaj nam prina┼ía prihodnost in ali nam lahko to prihodnost, naredijo prijetnej┼ío sedanji izbranci, ki bodo sestavili vlado. Ne bodimo vnaprej ─Źrnogledi ali pa znanilci slabega, kajti prihodnost je vedno znanilka upanja na bolje.
    Spo┼ítovani prijatelji, v danih razmerah smo napravili to, kar nam je narekoval notranji klic, klic po┼ítenja in pravi─Źnosti in klic po resni─Źnih spremebah! Ali je to, to, naj vsak sam presodi ?

  6. Spoštovani Mihael,
    Ker sodelavci gibanja SINTEZA in velika mno┼żica podobno misle─Źih ho─Źemo so-ustvarjati(!) razvojno uspe┼íno in socialno varno slovensko dru┼żbo, z volitvami nismo zaklju─Źili na┼íega dela. ┼áe v decembru bomo organizirali sestanek sodelavcev; torej vseh, ki so se in se ┼íe bodo odzvali povabilu k sodelovanju – sinteza@t-2.net. Nato bomo (┼íe v ─Źasu konsolidiranja nove oblasti) organizirali javno razpravo na temo ETIKA IN POLITIKA.

  7. Prodaja NE!
    Pa saj to ni molzna krava,
    to je vendar dr┼żava.
    Ni─Ź ne bomo prodali,
    kar smo skupaj prigarali!
    Ustavimo jih takoj,
    sedaj je še kaj,
    kar je naše,
    naj prodajo svoje,
    ─Źe jim pa┼íe !

  8. Mihael, Brez sve┼żega kapitala (tujega in vra─Źila na┼íega iz dav─Źnih oaz) ne bo ┼ílo. Kar se ti─Źe prodaje Mercatorja pa ─Źudi samo ena stvar ÔÇô zakaj za bo┼żjo voljo ne prodajo Pivovarne La┼íko. Ne bo ne super tehnolo┼íke in ne reproveri┼żne ┼íkode. Pa ┼íe kreditno godljo je zakuhalo La┼íko, skupaj z bankirji seveda. Glede na mre┼żno povezanost lastni┼ítva in zakreditiranosti se vozel razdol┼żevanja prav lahko razvozla s prodajo La┼íkega namesto Mercatorja.

Dodaj odgovor za Miroslav Prekli─Źi odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.