Nacionalni interes

Kaj je nacionalni interes?

Nacionalni interes ima zunanjo in notranjo raven. Za realiste, je zunanji interes preživetje države, akumulacija moči in vpliva na druge države. Vendar je tu zanimiva predvsem notranja raven. Tu je bistven odnos med državo/oblastjo in ustavo. V ustavi je definiran nacionalni interes. Zato moramo nacionalni interes, kot čisto politično stvar, pojasniti: prvič, z vidika odgovornosti države do ustave; in drugič, z vidika odgovornosti državljanov do države, kadar ta ne uresničuje ustave… V zahodni tradiciji je pomen ustave od antike sem isti. Ustava je najvišja politična obljuba države državljanom. Z državo mislim vse ravni oblasti, prav tako mislim, ko gre za nacionalni interes, tudi opozicijo. Iz najvišje politične obljube države državljanom izhajajo vsa druga razmerja med državo in državljani: spoštovanje zakonov, plačevanje davkov, zvestoba državi, obramba države itd. Iz te obljube izhaja tudi vrstni red, kdo mora kaj narediti in pred kom. Najprej mora torej država uresničevati ustavo, zakone, mednarodne sporazume in šele potem svoje volilne programe. Tekoča oblast, posebno stranke na oblasti, ne določajo nacionalnega interesa, temveč ga samo uresničujejo. Skupaj z opozicijo pa sproti opozarjajo, kaj ga ogroža ali krepi v državi in zunaj nje.

Oblast pa je treba nadzorovati. Odgovorni smo za nadzor oblasti in nadzornikov, ti se sami nikoli dovolj ne nadzirajo. Pri tem so odločilni tudi mediji, ki z vseh strani nadzirajo oblast. Če država ne ščiti državljana pred »mafijo, partijo in kurijo«, ki je pri nas organizirana kot cestni, zdravstveno-medicinski, energetski, bančni lobi, jo je ta upravičen goljufati in jo bo samoobrambno goljufal. To moramo Slovenci, ki smo v zadnjih sto letih preživeli v sedmih državnih oblikah in vseh znanih političnih režimih, upoštevati. V slabi državi človek samo preživi. Država zato ni nikoli samo servis ali nočni čuvaj, ampak institucija zaupanja v zadevah življenja in smrti ljudi in držav. Mi s svojo historično izkušnjo slabega tega ne smemo prezreti.

Ali država oziroma oblast dela proti nacionalnemu interesu?

V Sloveniji država/oblast že dolgo deluje proti nacionalnemu interesu. Primarni odpor mlade države do svobode – torej do demokracije, republike, libertarnosti – se kaže v tem, da izvršna in zakonodajna veja oblasti vztrajno in odločno blokirata pravosodno vejo oblasti (policijo, tožilstvo, sodišča). Seveda sta izvršna in zakonodajna oblast vedno pod uničujočim vplivom vseh vrst lobijev, bank, biznisa in klera. Kot politični veji oblasti spreminjata pravosodno oblast v prazno lupino, ki je nihče ne spoštuje in ji ne verjame, tako kot ne verjame državi. Dokler bodo vse oblasti ravnale tako, so volitve samo pesek v oči ljudem, saj ni mogoče izvoliti drugačne oblasti – vse so enake.

Pravosodje je med vsemi tremi vejami edina, ki zahteva poleg profesionalnega znanja tudi osebno integriteto, saj preganja »šefe mafije, partije in kurije«. Ta veja oblasti mora biti prepričana, da jo država ščiti, sicer ne bo samostojno preiskovala, tožila in sodila. Ker pri nas pravosodje deluje slabo, je zelo dobro, da lahko posameznik, državljan Slovenije in Evrope, išče pravico tudi zunaj svoje države. Svojo korupcijo, uničevalko svobode, bomo z zunanjim nadzorom lažje premagali… Rečemo torej lahko, da je pri nas antipolitiki uspelo skoraj demontirati pravosodje. Za antipolitiko gre vedno, kadar politika ne ščiti javnega interesa, ampak interes tistih, ki hočejo ostati zunaj demokratičnega nadzora in so pri nas organizirani v »lobije«. Absurd je naslednji: imamo učinkovite lobije in neučinkovito politiko. Politika je svoj ugled, ki si ga je mogoče priboriti samo z javnim delovanjem, izgubila zato, ker se je podredila nejavnim interesom lobijev. Zato je prav, da taka politika nima ugleda.

Ne smemo iskati razlogov za vedno bolj nepravično družbo zunaj Slovenije, na primer v zunanjem neoliberalizmu, pa tudi ne v »silah kontinuitete«. Za vedno bolj nepravično družbo smo predvsem krivi sami… Politika je tista, ki vzdržuje ta, proti nacionalnemu interesu delujoči začarani krog lobijev in oblast z blokado pravosodja pospešuje razslojevanje. V naslednji fazi bo naredila »cinični« obrat tako, da bo »pravosodje in prisilo« uporabila za zaščito zatečenih krivičnih razmerij.

Iztok Simoniti v intervju za Sobotno prilogo Dela (Saša Vidmajer), 26.11.2011

8 odzivov na Nacionalni interes

  1. Dobra analiza razmer, kakor jih mnogi zaznavamo, a težko dovolj nazorno opišemo. Ob tem razmišljanju se mi odpira vprašanje, kako je mogoče, da so si lobiji pridobili večjo moč kot politične in upravne strukture. Denar je gotovo po sredi. Toda da nekoga podkupiš, je najbrž potrebno kar nekaj časa, da ugotoviš, ali je podkupljiv. To pa je lahko, če so isti politiki dolgo na vrhu. Zato, mislim, bi to možnost lahko bistveno zmanjšali, če bi spremenili volilni sistem tako, da bi onemogočal večkratno izvolitev enih in istih politikov in funkcionarjev. To bi bilo mogoče z neposredno izvolitvijo poslancev s preferenčnim glasovanjem kandidatov na strankarskih listah in/ali z izvolitvijo neodvisnih kandidatov ter z omejenim mandatom funkcionarjev.
    Torej več neposredne demokracije!

  2. Nekoč in danes!

    Nekoč je veljalo,
    ne laži in ne kradi,
    je bila zapoved in prepoved.
    Danes pa tisti, ki ne krade
    in debelo ne laže,
    nikoli ne bo uspel
    in bo vedno prazne žepe imel!!!!

  3. Iztok Simoniti pravi tudi, da v Sloveniji oblast že dolgo deluje proti nacionalnemu interesu in sicer s tem, ko izvršna in zakonodajna veja oblasti vztrajno in odločno blokirata pravosodno vejo oblasti (policijo, tožilstvo, sodišča). Sodna oblast bi morala biti prepričana, da jo država ščiti, sicer ne bo samostojno preiskovala, tožila in sodila cestnim, zdravstveno-medicinskim, energetskim, bančnim lobijem in preganjala »šefov mafije, partije in kurije«…

  4. Keith Miles pravi: “V sistemu prostega trga sta medsebojno zaupanje in vladavina zakonov gotovo pomembna dejavnika. To povsem samoumevno vključuje postavko, da morajo biti sodišča neodvisna, nevtralna in učinkovita… Ves osupel sem od nekega vrhunskega tujega poslovneža pred kratkim slišal, da ima Hrvaška zdaj boljši ugled kot Slovenija, saj so bili tam navsezadnje dovolj pogumni, da so nekdanjega premiera privedli pred sodišče.”

  5. Povolilna misel !
    Nekateri ste razočarani, večina pa verjetno na tiho slavi volilni izid. Toda vprašajmo se, kaj nam prinaša prihodnost in ali nam lahko to prihodnost, naredijo prijetnejšo sedanji izbranci, ki bodo sestavili vlado. Ne bodimo vnaprej črnogledi ali pa znanilci slabega, kajti prihodnost je vedno znanilka upanja na bolje.
    Spoštovani prijatelji, v danih razmerah smo napravili to, kar nam je narekoval notranji klic, klic poštenja in pravičnosti in klic po resničnih spremebah! Ali je to, to, naj vsak sam presodi ?

  6. Spoštovani Mihael,
    Ker sodelavci gibanja SINTEZA in velika množica podobno mislečih hočemo so-ustvarjati(!) razvojno uspešno in socialno varno slovensko družbo, z volitvami nismo zaključili našega dela. Še v decembru bomo organizirali sestanek sodelavcev; torej vseh, ki so se in se še bodo odzvali povabilu k sodelovanju – sinteza@t-2.net. Nato bomo (še v času konsolidiranja nove oblasti) organizirali javno razpravo na temo ETIKA IN POLITIKA.

  7. Prodaja NE!
    Pa saj to ni molzna krava,
    to je vendar država.
    Nič ne bomo prodali,
    kar smo skupaj prigarali!
    Ustavimo jih takoj,
    sedaj je še kaj,
    kar je naše,
    naj prodajo svoje,
    če jim paše !

  8. Mihael, Brez svežega kapitala (tujega in vračila našega iz davčnih oaz) ne bo šlo. Kar se tiče prodaje Mercatorja pa čudi samo ena stvar – zakaj za božjo voljo ne prodajo Pivovarne Laško. Ne bo ne super tehnološke in ne reproverižne škode. Pa še kreditno godljo je zakuhalo Laško, skupaj z bankirji seveda. Glede na mrežno povezanost lastništva in zakreditiranosti se vozel razdolževanja prav lahko razvozla s prodajo Laškega namesto Mercatorja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.