Korporacijsko upravljanje

Skrajni ─Źas je, da se v Sloveniji kon─Źno vendarle ┼że enkrat dogovorimo, kak┼íno zasnovo podjetja in korporacijskega upravljanja bomo zagovarjali in uresni─Źevali v praksi;
ÔÇô sodobni dele┼żni┼íki koncept, temelje─Ź na teoriji o dru┼żbeni odgovornosti podjetij,
ali
klasi─Źen lastni┼íki koncept iz 18. in 19. stoletja.
To, kar se nam na tem podro─Źju dogaja zdaj, je namre─Ź ÔÇô kot je ┼íe posebno nazorno razkril razvpiti primer Luke Koper ÔÇô popolnoma navadna hipokrizija, vsesplo┼íno licemerje, ki ka┼że na zelo veliko razliko med splo┼ínimi proklamiranimi na─Źeli na eni ter popolnoma konkretnimi ravnanji v vsakdanji praksi na drugi strani.
Osebno ne poznam prav nobenega opaznej┼íega slovenskega teoretika korporacijskega upravljanja, politika ali mened┼żerja, ki ne bi ÔÇô ker je to pa─Ź moderno ÔÇô vsaj na─Źelno sveto prisegal na nujnost uveljavljanja dru┼żbene odgovornosti podjetij v sodobnih pogojih gospodarjenja in s tem pogojenega dele┼żni┼íkega koncepta upravljanja. Ne vem sicer, koliko jih ta koncept in njegovo bistvo v primerjavi s klasi─Źnim lastni┼íkim tudi v resnici razume in vanj verjame, a le redki ga posku┼íajo uresni─Źevati tudi v praksi. Ve─Źina ga ima torej le na jeziku.
Bistvo obeh konceptov
Klasi─Źen lastni┼íki koncept korporacijskega upravljanja razume podjetje kot izklju─Źno ekonomski subjekt, katerega edino poslanstvo, cilj in odgovornost je maksimalno zadovoljevanje materialnih interesov lastnikov kapitala (maksimiranje vrednosti dru┼żbe za delni─Źarje), vsi interesi dru┼żbenih skupin v podjetju in zunaj podjetja pa se morajo absolutno in samodejno podrejati temu vrhovnemu interesu, ki je hkrati ┬╗interes dru┼żbe┬ź.
Sodobna dele┼żni┼íka teorija pa u─Źi popolnoma druga─Źe: podjetje je dru┼żbenoekonomski subjekt, katerega poslanstvo in odgovornost je uravnote┼żeno uresni─Źevanje interesov vseh svojih notranjih in zunanjih dele┼żnikov, tj. lastnikov, zaposlenih, lokalne in ┼íir┼íe dru┼żbene skupnosti z vsemi najrazli─Źnej┼íimi entitetami, ki so tako ali druga─Źe odvisni od podjetja, podjetje pa od njih. Logi─Źno, kajti podjetje vse vire za svoje poslovanje ─Źrpa iz svojega dru┼żbenega in naravnega okolja, zato je dol┼żno temu okolju (ne pa samo lastnikom kapitala) tudi ustrezno vra─Źati. Lastniki kapitala so torej samo ena od enakopravnih dele┼żni┼íkih skupin, ki svojih interesov ne more ┬╗vsijevati┬ź vsem drugim dele┼żnikom, ampak je dol┼żna te interese z njimi ┬╗usklajevati┬ź.
Prav iz navedenih razlogov koncept dru┼żbene odgovornosti in dele┼żni┼íkega upravljanja podjetij pomeni tudi temeljno teoreti─Źno podstat celotnemu sistemu participacije zaposlenih pri upravljanju oziroma delavskega soupravljanja prek svetov delavcev in delavskih predstavnikov v organih dru┼żb. Le-to namre─Ź po svojem bistvu ni prav ni─Ź drugega kot konkreten upravljavski mehanizem prek katerega se lahko interesi zaposlenih kot ÔÇô poleg lastnikov kapitala ÔÇô zagotovo najpomembnej┼íe skupine dele┼żnikov u─Źinkovito prelivajo v procese sprejemanja pomembnej┼íih poslovnih odlo─Źitev oziroma upravljanja podjetij. Toliko na splo┼íno, zdaj pa spet k Luki Koper.
V ─Źem je problem primera Luke Koper
V okviru sicer povsem legalno izvedenega postopka za izbiro novega predsednika uprave so, kot je znano, svoje glasove za kandidata Ga┼íparja Ga┼íparja Mi┼íi─Źa, ki je bil potem tudi izbran, prispevali trije predstavniki delavcev v NS, predstavnik lokalne skupnosti in eden od predstavnikov kapitala. Posledica? ┼áir┼ía politika, vlada in Sod so s pozicije predstavnikov dr┼żave kot ve─Źinske lastnice kapitala konkretno glasovanje predstavnikov delavcev (ti naj bi sicer vedeli za odklonilno stali┼í─Źe lastnikov, a so si kljub temu drznili glasovati druga─Źe) takoj razglasili preprosto za nelegitimno in ÔÇô glede na napovedane ukrepe ÔÇô v kon─Źni posledici celo tudi kot nelegalno. Po besedah predsednika uprave Sod, je namre─Ź nedopustno, da so predstavniki delavcev v NS glasovali v nasprotju z voljo lastnikov kapitala, kar upravi─Źuje tudi ┼że napovedano ponovitev (nelegalnega?) postopka na podlagi predhodne zamenjave nadzornikov na ┼że sklicani izredni seji skup┼í─Źine dru┼żbe. Menda naj bi na tej skup┼í─Źini celo tudi spremenili statut v smeri ┬╗kazenskega┬ź zmanj┼íanja ┼ítevila delavskih predstavnikov v NS. Halo?
Si je sploh mogo─Źe predstavljati bolj nazoren konkreten primer o─Źitne hipokrizije, ki sem jo omenil v uvodu? Ko gre zares, zaposleni s svojimi interesi nenadoma niso ve─Ź pomembni dele┼żniki, njihovi predstavniki v organih dru┼żbe pa ne dovolj zrele osebe, da bi bili sposobni oceniti, kaj je resni─Źni ┬╗interes dru┼żbe┬ź. ─îe njihovo glasovanje ni skladno z interesi lastnikov kapitala, so preprosto obto┼żeni, da delujejo v ┼íkodo ┬╗interesov dru┼żbe┬ź in da so sankcionirani z zmanj┼íanjem njihovega ┼ítevila v nadzornem svetu oziroma upravnem odboru. Kak┼íen gromozanski nesmisel! Naj bo tega kon─Źno dovolj.
Zaposleni ÔÇô verjetno najbolj┼íi nadzorniki
Zaposleni, lastniki ─Źlove┼íkega kapitala, ki je zdaj, v eri znanja za konkuren─Źnost in poslovno uspe┼ínost podjetij nesporno pomemben najmanj toliko, ─Źe ne celo bolj kot lastni┼íki finan─Źni kapital, brez dvoma zaslu┼żijo svoje predstavnike v nadzornih svetih oziroma upravnih odborih dru┼żb. In to morda celo ve─Ź ko le eno tretjino. Vendar ne v vlogi nekak┼ínega priveska predstavnikom lastnikov (finan─Źnega) kapitala in njihovim interesom, ampak kot zastopnike avtenti─Źnih interesov kolektiva zaposlenih. Brez upo┼ítevanja interesov zaposlenih je v sodobnih pogojih gospodarjenja seveda povsem iluzorno sanjati o u─Źinkovitem upravljanju podjetij. In to ni nobena puhlica, ampak nova dru┼żbenoekonomska realnost, ki bi jo bilo treba ─Źim prej sprejeti.
─îe je tako, potem je seveda tudi jasno, da v bistvu ni prav nobenega pomembnej┼íega vpra┼íanja v podjetju ali v zvezi s podjetjem, ki ne bi tako ali druga─Źe zadevalo tudi zaposlenih in njihovih interesov. ┼áe najmanj pa je to lahko imenovanje poslovodstva. Pametni lastniki kapitala nikoli ne bi smeli imenovati poslovodstva mimo ali celo v nasprotju z voljo kolektiva zaposlenih, kajti morebitna trenja na tej relaciji so zagotovo najzanesljivej┼ía pot v slabo, ─Źe ne ┼że katastrofalno poslovanje. Najve─Ź ┼íkode podjetjem namre─Ź naredijo prav mened┼żerji, ki ne znajo upravljati (sicer neizmernim razpolo┼żljivim, a zdaj pri nas mo─Źno podoptimalno izkori┼í─Źenim) ─Źlove┼íkega kapitala.
In ┼íe nekaj bi moralo biti jasno. Nih─Źe ni ┼że objektivno tako zelo mo─Źno zainteresiran za dobro in dolgoro─Źno uspe┼ínost podjetij, kot so prav zaposleni, ki so seveda ÔÇô v nasprotju z lastniki kapitala ÔÇô od njih tudi eksisten─Źno odvisni. Zato so zaposleni in njihovi predstavniki zagotovo zadnji, ki bi ÔÇô spet v nasprotju s ┼ítevilnimi lastniki kapitala ÔÇô v resnici lahko delovali v ┼íkodo podjetij. Nasprotno, ─Źe jim je to dovoljeno, so lahko (in v praksi pogosto tudi so) dale─Ź najbolj┼íi nadzorniki. Zato lahko samo upamo, da neumnosti, ki jih v primeru Luke Koper zdaj po─Źneta politika in Sod, ne bodo slu┼żile kot podlaga za kako morebitno ponovno vsesplo┼íno gonjo ali celo pogrom nad delavskimi predstavni┼ítvi v organih dru┼żb na splo┼íno. Proti morebitni tak┼íni norosti pa bo vsekakor treba tudi ┼íir┼íe povzdigniti glas.
Mato Gostiša, objavljeno v Delu 3.9.2013

Odgovor na Korporacijsko upravljanje

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.