Kdo profitira z zavajanjem?

Koga najbolj moti skrajševanje sodnih zaostankov?
Podatki Svetovne banke o trajanju re┼íevanja gospodarskih zadev na slovenskih sodi┼í─Źih ka┼żejo, da so ta nedopustno po─Źasna. A Svetovna banka operira s podatki, ki so o─Źitno zavajajo─Źi in ne odra┼żajo dejanskega stanja. Komu tak┼ína obravnava koristi? Gregor Strojin v prispevku objavljenem v Delu pravi: ┬╗Zavajajo─Źe ocene ┼íkodijo predvsem slovenskemu gospodarstvu┬ź.

Ob objavi lestvice Svetovne banke o globalni konkuren─Źnosti svetovnih gospodarstev je o re┼íevanju gospodarskih sporov pisala tudi revija The Economist. Iz podatkov o ─Źasu re┼íevanja sporov naj bi izhajalo, da so v Evropi od slovenskih sodnikov, po─Źasnej┼íi le ┼íe gr┼íki. Slovenski komentatorji so objavo pospremili s preprostimi ocenami v ustaljenem slogu: ┬╗sodstvo uni─Źuje podjetnike┬ź.
Da je nekaj zelo narobe, ka┼że ┼że malo podrobnej┼íi pregled podatkov po letih, kjer se v podatkih Svetovne banke vrsto let zapored ponavljajo enaki rezultati. Pri gospodarskih sporih naj bi bil ─Źas re┼íevanja v letu 2009 1350 dni in do leta 2015 naj bi le minimalno padel (na 1270 dni). A neposredni podatki o dejanskih gospodarskih sporih ka┼żejo radikalno druga─Źno sliko, saj je dejanski ─Źas po istih merilih Svetovne banke v letu 2015 zna┼íal zgolj 653 dni, oziroma le nekaj ve─Ź kot polovico objavljenega in Slovenija se je na celotni lestvici v zadnjem letu povzpela z 51. na 29. mesto. Z rezultati, ki jih je predstavila Svetovna banka, se prav gotovo ne moremo sprijazniti, saj ima lahko tak┼ína predstavitev izjemno ┼íkodljive posledice ┼íe zlasti za slovensko gospodarstvo. Od kod taka razlika?
Seveda lahko i┼í─Źemo odgovor, da pa─Ź poro─Źevalci vsako leto vra─Źajo kar kopije starih vpra┼íalnikov. Pa nas tak odgovor zadovolji? Pogledati bo treba tudi komu koristi ustaljen politi─Źni diskurz, ki neprestano in nesorazmerno opozarja na te neresni─Źne in nerealne podatke. Simptomati─Źno je, da je slovensko sodstvo imelo najve─Źji ugled in mir okoli leta 2000, ko je imelo dale─Ź najve─Źje zaostanke in je delovalo najpo─Źasneje. Ko je za─Źelo intenzivneje opravljati svoje delo, je postajalo vedno ve─Źji trn v peti tistim, ki so neustrezno delovanje sistema izkori┼í─Źali, ┬╗zaupanje v sistem┬ź pa je na osnovi o─Źitkov in napadov za─Źelo padati obratno-sorazmerno z ve─Źanjem njegove u─Źinkovitosti.
─îe si iskreno ┼żelimo sprememb, jih ne moremo graditi na napa─Źnih predpostavkah(!). Potrebne so pravilne diagnoze. Naivno je pri─Źakovati, da bodo te pri┼íle od zunaj, prav tako kot je naivno kar brez razmisleka sprejemati vse zunanje nasvete.
Od tistih, ki brez ustreznega razmisleka ali ob zasledovanju lastnih interesov ponavljajo neresni─Źne stereotipe, bi pa veljalo pri─Źakovati, da se zavedajo posledic takega ravnanja za ┼íir┼ío dru┼żbo in gospodarstvo (bonitetne ocene, obrestne mere,ÔÇŽ do konfliktov prebivalstva). Svetovni kapitalski trgi v na┼íih notranjih sporih u┼żivajo, saj vedo, da kar sam podcenjuje┼í in uni─Źuje┼í, bodo lahko kupili ┼íe ceneje.
Povzetek pripravil Miroslav Marc, 7.3.2016

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.