Kdo je kriv za zlom slovenske ekonomije?

Pod gornjim naslovom je Rado Pezdir v Reporterju ┼ítev. 42 (15.10.2018) objavil dalj┼íi prispevek o tem, kdo je kriv za ┬╗zlom┬ź na┼íega gospodarstva, ki se nam je zgodil po letu 2008 in naj bi ga potem sanirali z reformami, ki jih je zasnovala druga Jan┼íeva vlada v letu 2012. Pezdirjeva razlaga me ni prepri─Źala in zato bom v naslednjih vrsticah posku┼íal pojasniti, kje se Pezdirjem predvsem razhajava.
Naj za─Źnem s prvo Jan┼íevo vlado v letih 2005 do 2008. Takrat je Slovenija bele┼żila izjemno gospodarsko rast, ti uspehi pa naj bi Jan┼íevo vlado po mnenju Pezdirja uspavali, da se ni lotila strukturnih reform, ki nam jih je predlagal IMF. Sam menim, da ni bila to osrednja napaka takratne vlade, pa─Ź pa nekaj povsem drugega. Jan┼ía je namre─Ź v na┼íe okolje vnesel pomembno novost: vladno krmilo je u─Źinkovito uporabil za uveljavljanje praks, za katere se zavzema interesom kapitala posodobljeni, to je neoliberalni kapitalizem. Med nje se uvr┼í─Źajo predvsem zahteve po ─Źim bolj svobodnem trgu, odpravi dr┼żavne lastnine v gospodarstvu, nizkih davkih in ┼íibki socialni dr┼żavi. V skladu s to usmeritvijo je aktivno podpiral mened┼żerske prevzeme podjetij, zni┼żal je dav─Źne obremenitve podjetij (celo enotno dav─Źno stopnjo je hotel uvesti), predvsem pa ga ni motilo, da se je Slovenija pod njegovo vlado nenormalno zadol┼żevala v tujini. To zadol┼żevanje, ki mu je botrovala tudi pasivnost Banke Slovenije, je bilo po mojem resna napaka. Naj jo ┼ítevil─Źno ilustriram. Ob koncu leta 2004, predno je Jan┼ía prevzel vladno krmilo, je skupni zunanji dolg Slovenije zna┼íal 14,5 milijarde (mlrd) evrov, ┼ítiri leta kasneje pa je narastel na 38,5 mlrd. Pove─Źal se je torej za dobrih 24 mlrd. Res je, skladno z neoliberalno doktrino se ni prav veliko zadol┼żila dr┼żava v o┼żjem smislu, pa─Ź pa so bile pri tem toliko bolj podjetne banke vklju─Źno z gospodarstvom. To zadol┼żevanje je odli─Źno podpiralo takratno (prekomerno) gospodarsko rast, z njim pridobljena sredstva so poganjala ┼ítevilne ne─Źedne posle, predvsem pa je odlo─Źilno vplivalo na razvoj dr┼żave v naslednjem desetletju.
Druga zadeva, glede katere se s Pezdirjem razhajava, je ocena Pahorjeve vlade, ki je leta 2009 nasledila Jan┼íevo in svoj mandat zaklju─Źila leta 2011. ┼Że v letu 2009 je Slovenijo resno prizadela splo┼ína finan─Źna kriza in nam povzro─Źila mo─Źno nazadovanje izvoza in investicij, to pa sta dejavnika, ki sta nam pred tem neposredno poganjala visoko gospodarsko rast. Za┼íli smo torej v resne te┼żave, ki naj bi jih vlada po mnenju Pezdirja re┼íevala z pospe┼íenim izvajanjem strukturnih reform, ki jih je ┼że Jan┼íevi vladi predlagal IMF. Tudi glede tega se s Pezdirjem razhajava: ko ti hi┼ía gori, se je treba spopasti z ognjem in se ne ukvarjati s tem, kako bo┼í renoviral kopalnico. V takratni Pahorjevi hi┼íi, torej v dr┼żavi, je vlogo ognja imela izjemna nelikvidnost gospodarstva, ki je bila v najve─Źjem delu posledica prekomernega zadol┼żevanja v tujini v ─Źasu prej┼ínje vlade in je sedaj povzro─Źala propadanje ┼ítevilnih podjetij, ┼íe predvsem s podro─Źja gradbeni┼ítva. Pahorjeva vlada je ta ┬╗ogenj┬ź prednostno (in ne vedno posre─Źeno) gasila z zadol┼żevanjem v tujini, to pot ne bank in podjetij, pa─Ź pa dr┼żave v o┼żjem smislu. Te njene aktivnosti se odra┼żajo v naslednjih ┼ítevilkah: v ─Źasu prete┼żno Pahorjeve vlade, to je v letih 2009 do vklju─Źno l2012, se je javni dolg Slovenije pove─Źal od 3,7 na 11,1 mlrd evrov, to je za 7,4 mlrd, so─Źasno pa se je zadol┼żenost doma─Źih bank do tujine zni┼żala od 17,9 na 9,9 mlrd, to je za 8,0 mlrd. Da ta politika kriznih razmer ni mogla sanirati, se je tudi takrat vedelo, je pa veliko pripomogla, da smo gospodarsko pre┼żiveli.
Prepotrebnih strukturnih reform se je po mnenju Pezdirja resno lotila ┼íele druga Jan┼íeva vlada, ki je v letu 2012 nasledila Pahorjevo, v letu 2013 pa jih je nadaljevala vlada A.Bratu┼íek. Predvsem Jan┼ía naj bi zato bil zaslu┼żen, da smo uspe┼íno iz┼íli iz krize. Tudi v tem primeru se mnenju Pezdirja ne pridru┼żujem. Reform se je namre─Ź Jan┼íeva vlada lotila neoliberalno, predvsem pa po navodilih, ki so prihajala iz tujine in so se bolj kot za na┼íe zavzemala za koristi tujega finan─Źnega kapitala. Med njene dose┼żke je smiselno uvrstiti predvsem naslednje: a)izvedli smo temeljito sanacijo dr┼żavnih bank, vendar na na─Źin, ki je pravno mo─Źno sporen in za dr┼żavo zelo ┼íkodljiv; b)pristali smo na zahtevo, da bomo sanirate banke hitro prodali, pri ─Źemer se je v naprej vedelo, da so njihovi potencialni kupci predvsem veliki ameri┼íki finan─Źni skladi in jih bomo prodali pod pogoji, ki bodo njihovim novim lastnikom prinesli izjemne dobi─Źke; c)zavezali smo se, da bomo pospe┼íeno privatizirali ve─Ź za tujino zanimivih podjetij in v okviru tega smo med drugim prodali ljubljansko letali┼í─Źe, ki je sedaj posredno v lasti nem┼íke dr┼żave; d)u─Źinkovito, tudi z ustrezno dopolnitvijo ustave, smo omejili doma─Źo prora─Źunsko porabo in s tem predvsem prizadeli socialno dr┼żavo.
Rezultati gornjih reformnih aktivnosti so prete┼żno ┼íkodljive narave, najbolj problemati─Źno pa se odra┼żajo v zunanji zadol┼żenosti dr┼żave. Njena skupna zadol┼żenost se je v letih 2013 in 2014 sicer pove─Źala le za 4,7 mlrd evrov, pri tem pa je javni dolg porastel kar za 12,3 mlrd, predvsem zadol┼żenost bank pa se je dodatno opazno zni┼żala. Skupni javni dolg dr┼żave je tako ob koncu leta 2014 zna┼íal 23,4 mlrd evrov, kar je 19,6 mlrd ve─Ź, kot ga je bilo v letu 2008, to je 6 let prej. Porast tega dolga je predvsem posledica nerazumnega zadol┼żevanja v tujini, ki se nam je zgodil v ─Źasu prve Jan┼íeve vlade, dr┼żavo pa bo ┼íe dolgo resno obremenjeval
Za zaklju─Źek le ┼íe to. Slovenija je danes v primerjavi z ve─Źino dr┼żav vzhodne Evrope razvojno v slab┼íem polo┼żaju, kot je bila pred desetimi leti. Odgovorne za to so predvsem vlade, ki smo jim v tem ─Źasu prepustili upravljanje dr┼żave. Te so delale (dopustile) ┼ítevilne napake, med ve─Źje pa ka┼że uvrstiti prav te, ki jih izpostavlja ta zapis.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 21.10.2018

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.