Kako lahko ECB pomaga beguncem?

Tako, da enomese─Źni znesek vsak mesec natiskanega denarja razdelili med dr┼żave glede na ┼ítevilo beguncev, ki jih le-te sprejmejo.

Begunci so tu. Kaj zdaj?
Ko gledamo begunce, ki se utapljajo v Sredozemskem morju, preno─Źujejo v parkih, se pe┼í prebijajo od ene meje do druge, se nam zasmilijo. Veliko ve─Ź pa ne naredimo. Gotovo bomo na┼íli tudi posameznike, ki bi v svoje stanovanje za teden ali dva sprejeli begunko z otrokom, velika ve─Źina pa nas bo takoj na┼íla razloge, zakaj tega ne moremo. ─îeprav bi radi. A ko vidimo, da za begunci ostajajo smeti in kupi starih obla─Źil, ki smo jih zbrali, da bi pote┼íili slabo vest in se hkrati znebili, ─Źesar ne rabimo, se usmiljenje zelo hitro spremeni v zgra┼żanje nad njihovim ravnanjem. Ko vidimo mno┼żico ┬╗nasilnih┬ź mladih mo┼ż, ki imajo celo mobilne telefone in son─Źna o─Źala, a ne upo┼ítevajo schengenskih pravil, nas zajame ┼íe strah. Kaj pa, ─Źe sploh niso begunci, ampak le ekonomski migranti, ki bodo ogrozili na┼íe zaposlitve? Morda pa so med njimi celo teroristi?
Seveda vemo, da smo jih ustvarili ┬╗zahodnjaki┬ź z izvozom ┬╗demokracije┬ź v Irak, Afganistan, Libijo, Egipt, Sirijo pa tudi da je bil slovenski dele┼ż pri tem zanemarljiv; le dva ali ┼ítiri vojake smo zaradi ┬╗ugleda┬ź poslali v Irak, kjer se je vse za─Źelo. A zdaj je, kar je. Begunci so tu. Kaj zdaj?
Zakaj denarna politika ECB ne deluje?
Usmiljenje in milo┼í─Źina posameznikov nista stvari, ki dolgo trajata, nanju se ne moremo zanesti. Probleme lahko re┼íijo le evropska in dr┼żavne oblasti. Pri re┼íevanju iz finan─Źne krize se ne ene ne druge niso izkazale. Sedanja negotova gospodarska rast se ni zgodila zaradi njihovih posegov, lahko bi celo rekli, da je oblastem ni uspelo prepre─Źiti. Pa ┼íe, da smo se navadili ┼żiveti s krizo, postala je normalno stanje; morda pa je bilo stanje pred krizo nenormalno. Po sedmih letih od za─Źetka krize se ne zdi, da se vra─Źamo, kjer smo bili pred njo.
V svetovni finan─Źni krizi jo je posebno slabo odnesla EU, znotraj nje pa predvsem dr┼żave, ki imajo evro in sodijo v tako imenovano ju┼żno obrobje EU. Razlogi za to so bolj ali manj znani. A pustimo ob strani popolnoma zgre┼íeno politiko zategovanja pasu v ─Źasu, ko je to le ┼íe pove─Źevalo in podalj┼íevalo krizo. To je lahko del razlage, zakaj denarna politika Evropske centralne banke ne deluje. A ni le to.
Mehanizem, na katerega ra─Źuna ECB, naj bi deloval prek obrestne mere in uravnavanja koli─Źine primarnega denarja. Zni┼żanje obrestne mere ECB naj bi zni┼żalo vse obrestne mere, to pa naj bi pospe┼íilo nalo┼żbe, saj je pri nizkih obrestnih merah mogo─Źe najti ve─Ź nalo┼żb, pri katerih je stopnja donosnosti vi┼íja od obrestne mere, isto─Źasno pa se pri nizkih obrestnih merah manj izpla─Źa odrekati sedanji potro┼ínji na ra─Źun prihodnje. Z njim naj bi zato uravnavali tudi inflacijo; nizke obrestne mere naj bi jo pove─Źevale, visoke prepre─Źevale. A zni┼żevanje obrestnih mer ne pomaga, ve─Ź jih sploh ni mogo─Źe zni┼żati, obrestne mere na depozite bank pri ECB so celo negativne. Tudi deflacija se nadaljuje, investicije ostajajo dale─Ź pod ravnjo iz leta 2008.
Da mehanizem kljub drasti─Źnemu zni┼żevanju obrestnih mer ne deluje, je pravzaprav razumljivo. ─îe ne vem, komu bom lahko kaj prodal, si denarja za proizvodnjo ali njeno ┼íirjenje ne bom izposodil. Ne glede na obrestno mero, tudi ─Źe je ta ni─Źodstotna. Zato se je ECB odlo─Źila za “kvantitativno spro┼í─Źanje”; povedano po doma─Źe, za tiskanje denarja. Tudi to iz pravzaprav enakega razloga ne pomaga. Denar ne pospe┼íuje kreditov, investicij in gospodarske aktivnosti, ostaja v bankah ali pa se seli na kapitalske trge, v makroekonomske igralnice, kjer zvi┼íuje ┬╗vrednost┬ź delnic in napihuje nov finan─Źni balon.
Alternativa kvantitativnemu spro┼í─Źanju:
Ali ima kvantitativno spro┼í─Źanje alternativo? Morda bi morala ECB razmisliti, da vsak mesec namesto 60-milijardnega odkupa dr┼żavnih obveznic, kar v letu dni da 720 milijard evrov, novo ustvarjeni denar prenese kar na ra─Źune pribli┼żno 340 milijonov dr┼żavljanov evroobmo─Źja. Vsakdo bi dobil pribli┼żno 2000 evrov. ┼álo bi za nekak┼íen enkraten temeljni dr┼żavljanski dohodek. Ve─Źina tega denarja bi ┼íla v povpra┼íevanje, kar bi zagnalo gospodarsko aktivnost. Morda bi ECB uspelo deflacijo spremeniti v ┼żeleno dvoodstotno inflacijo, nevarnost poka novega finan─Źnega balona bi se zmanj┼íala. A predlog je seveda popolnoma sprt s pravili in na─Źeli delovanja ECB.
Kaj pa ─Źe bi enomese─Źni znesek tako ustvarjenega denarja, 90 milijard evrov, uporabili za pomo─Ź beguncem, tako da bi ga med dr┼żave razdelili po ┼ítevilu beguncev, ki bi jih sprejele. To je ┼íe manj skladno s pravili in na─Źeli ECB. Tudi begunstvo ni skladno s pravili. A dr┼żave bi se najbr┼ż manj prepirale o kvotah, finan─Źnim ministrom se ne bi bilo treba ukvarjati v vpra┼íanji, kje v prora─Źunu poiskati denar in ali naj se zato sprostijo zaveze o prora─Źunskih primanjkljajih. Ker bi begunci ves denar porabili tam, kjer so, bi se ┬╗breme┬ź spremenilo v spodbudo.
Mimogrede, priklju─Źitev vzhodne Nem─Źije naj bi bila za Nem─Źijo veliko breme, zaradi katerega je v EU dobila posebne ugodnosti. Dejansko pa je ┬╗breme┬ź priklju─Źitve in z njo pove─Źana gospodarska aktivnost postala temeljni kamen sedanje gospodarske in tudi politi─Źne mo─Źi Nem─Źije.
Jo┼że Mencinger, Sinteza, 23.9.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.