Kaj pomenijo nekatere številke?

Na primer: 2.255; 113; 88; 901.119

Ali vam je znano, kaj pomenijo nekatere številke? Ne bojte se, ne bom pisal o procentih zadolženosti države in o številkah dolga na prebivalca, vključno z dojenčki, ki bodo še plačevali dolg te naše »suverene« države, ki je lani praznovala 30. obletnico svojega obstoja. Prav tako beseda ne bo tekla o BNP ali čem podobnem. Ne, o tem je že kar veliko znanega in napisanega.
Osredotočil se bom na številke na primer 2.255; 113; 88; pa morda 901.119.
Verjamem, da je na prvi pogled težko najti povezavo. Zato naj spomnim, da je petkov protestnik Jaša Jenull dobil globo v znesku 2.255 EUR. In to zato, ker je ožigosan s strani policije in oblastne elite za organizatorja neprijavljenih demonstracij proti vladi Janeza Janše. Čeprav je bilo s strani ustavnega sodišča odločeno, da so dovoljeni mirni ter spontani, čeprav neorganizirani protesti – in takšni so petkovi protesti, policija navedenega ne spoštuje. Celo več. Protestniki in simbolno Jaša Jenull, naj bi celo povrnili vse stroške za angažiranje policije na protestih. Verjetno še kakšno dnevnico za odstopljenega ministra in druge nepogrešljive predstavnike elite, ki so bili v preteklosti že angažirani v Operativno komunikacijskem centru Policije, sedaj pa ob petkih morda nervozno dežurajo na domu. Pravzaprav bedno, kaj vse pride oblastnikom na pamet. Bi ne verjel, če ne bi bilo res.
No, številka 113 je znana številka policije, na katero se lahko obrnemo, če rabimo pomoč ali skušamo posredovati informacije. Res bi potrebovali pomoč glede zgoraj navedenega. Morda tako, da bi policija spoštovala zakone in ustavo ter si tako zopet povrnila izgubljen ugled.
Tretja številka je 88, kar označuje osmo črko H v nemški abecedi. Za nepoznavalce, ki verjamem, da jih je malo, pomeni »Heil Hitler!« (Živel Hitler!) Da ne bo nesporazuma: poveličevanje navedene ideologije, ravnanj, vedenj in vzorov je nesprejemljivo. Nesprejemljivo pa je tudi, da visok državni uradnik Žan Mahnič, ki je izražal simpatije do nacizma, zaseda mesto državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. Pri normalni oblasti se kaj takšnega nikoli ne bi zgodilo. Prav tako je vprašljiva rešitev, da je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti podelil status organizacije javnega pomena »Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot.« Ne vem od kdaj je slavljenje nacizma naša vrednota? Verjamem, da je za obstoječe oblastnike. Tudi za tistega prvega, ki se ne oglasi, da se ne bi zameril. Vemo komu.
Da ne govorim tudi o samem predsedniku vlade, ki je že pred časom sprejel na tajni obisk predstavnika skrajne desnice v Italiji Marca Dreosta, tesnega zaupnika prvaka italijanske populistične desnice Mattea Salvinija. No, pa še marsikatera poteza vseh aparatčikov ni ravno blizu spoštovanju ustave in zakonov, na katere je vlada prisegla.
Pa se zaradi omejitve prostora vrnimo še h kakšni številki. Npr. 901.119 EUR, ki jih je, pred ne tako davnim letom 2018, zahteval Janez Janša zaradi prestanega zapora v zvezi s Patrio. Zaprt je bil skupaj s soobsojenima Ivanom Črnkovičem in Antonom Krkovičem. Prvi je zahteval nekaj več kot 13,4 milijona EUR, drugi pa 600.000 EUR. Ustavno sodišče je vsa sojenja razveljavilo. Ne spuščam se v umestnost te odločitve. A vendar, če oblastniki dosledno spoštujejo zakone in predpise takrat, ko gre za njih, bi pričakoval, da jih spoštujejo tudi takrat, ko gre državljana Jašo Jenulla. Res je, da nima takšnega nabiralnika in odvetnika kot predsednik vlade. No, ima pa pogum, vztrajnost, poštenost in doslednost, ki smo jo v več kot 90 petkih videli na Trgu republike, Prešernovem trgu in še kje v Ljubljani. Pravzaprav povedna imena, ki jih elita ne vidi. Morda pa bi bilo potrebno Trg republike preimenovati zopet v Trg revolucije? Nekateri znaki te vladne garniture, ki jo označujemo z janšizmom so zelo, zelo blizu naciklerofašizma. Je dovolj jasno povedano? Morda pa resnično kdo od sedanjih oblastnikov želi, da ne bi mirno reševali družbenih nasprotij z volitvami. Nekatere že videne poteze oz. ravnanja iz let 1922 in 1933 so zopet tu. Med nami. Že v vseh porah države. Še je čas, da se 24. aprila letos rešimo. Ali pa kakšen dan prej. Vsaka sekunda v življenju je dragocena.
Miloš Šonc, Grosuplje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.