Je volilni sistem vzrok krize?

Prof. Miran Mihel─Źi─Ź se ─Źudi, da najve─Źja vladajo─Źa stranka (SMC) ┼íe ni izpolnila zelo pomembne predvolilne obljube o uvedbi ┬╗bolj┼íega┬ź volilnega sistema in kar vztraja pri ┬╗┼że vse od leta 1992 za─Źasnem┬ź, ki namesto demokracije razvija in vzdr┼żuje strankokracijo nemalokrat oku┼żeno s korupcijo. Prof. France Bu─Źar je zapisal, da v normalni parlamentarni demokraciji predstavlja Parlament splo┼íni in simbolni center dru┼żbene ureditve, a je pri nas to vlogo izgubil, saj se najpomembnej┼íe odlo─Źitve sprejemajo izven parlamenta.

Je obstoje─Źi volilni sistem res tako ┼íkodljiv? In zakaj je tako mamljiv?
Poosamosvojitvena vodstvena “elita” je prevzela vlogo in dru┼żbeno strukturo, ki jo je za svoje potrebe vzpostavil biv┼íi re┼żim in s tem dobila nenadzorovano mo─Ź. Za stvarno tranzicijo v nov model upravljanja dru┼żbe in dr┼żave ni bila zainteresirana. Sprejemala je le tiste spremembe, ki krepijo njeno mo─Ź, pojasnjuje prof. Bu─Źar. Tako je z razvojem novih finan─Źno-gospodarskih centrov pri┼ílo do povezovanja politi─Źne in gospodarske “elite” za skupno obvladovanje dr┼żave. A “elita” ne sme biti odvisna niti od volivcev. Volitev pa se ne more preprosto ukiniti. In tako so si politi─Źne stranke relativno neodvisnost od volivcev zagotovile s prikrojenim volilnim sistemom.
Dosegle so, da je pre┼íel izbor kandidatov za parlament izklju─Źno v njihove roke. Kdor bi se kakorkoli uprl volji politi─Źne stranke ali vsaj pokazal dolo─Źeno samostojnost mi┼íljenja, se lahko poslovi od politi─Źne kariere. Preprosto ne pride ve─Ź na strankino kandidatno listo. A stranke so poskrbele tudi, da je poslansko mesto zelo dobro pla─Źano ter hkrati kandidirajo ljudi, ki so eksisten─Źno odvisni od poslanske pla─Źe. Tako je neodvisnost poslanca v stalnem soo─Źenju z voljo stranke in pod sankcijo izgube dru┼żbenega polo┼żaja. Poslanec je ujetnik stranke in ─Źe se zgodi, da glasuje v nasprotju s pri─Źakovanji, je to ┼że razlog za svojevrsten politi─Źen ┼íkandal. Dokaz, da je poslanec brezmo─Źna lutka v rokah strankinega vodstva je ┼że ┬╗koalicijski dogovor┬ź. Iz tega dogovora so poslanci ┼że povsem izlo─Źeni, saj dogovor temelji na predpostavki, da stranke v celoti obvladujejo svoje poslance, sicer bi bil dogovor brezpredmeten.
┬╗Za─Źasni(!)┬ź volilni sistem je tako pripeljal do neposrednega zanikanja ideje parlamentarizma, saj brez svobode poslanca ni parlamenta. Strankarski establi┼íment zavezuje svoje poslance, kako bodo glasovali, ne glede na izrecno ustavno dolo─Źilo, da poslanci niso vezani na nikakr┼ína navodila. In tu gre za bistveno. Poslancem je odvzeta opravilna sposobnost, parlament pa je le zelo draga kulisa za podeljevanje pravne obveznosti tistemu, kar so ┼że pred tem zlobirali v neformalnih omre┼żjih in se dogovorili na koalicijskem vrhu. Na ┼íiroko so odprta vrata dogovarjanju o pomembnih vpra┼íanjih brez in mimo vsakr┼íne odgovornosti in ob veljavnem volilnem sistemu tudi brez politi─Źnih sankcij, saj so volivci povsem nemo─Źni.
Dokler ne bomo vzpostavili mo┼żnosti, da bodo poslanci v parlamentu usklajevali razli─Źne interese v skupno korist in prepre─Źevali uveljavljanje posameznih interesov na ┼íkodo celotne skupnosti, ne bomo imeli normalnega dru┼żbenega razvoja in tudi uspe┼íne parlamentarne ureditve ne. Da bo imela dr┼żava na svojem vrhu uspe┼íen Parlament, moramo najprej za─Źeti spo┼ítovati ustavno dolo─Źilo o poslan─Źevi neodvisnosti, kar pa je v direktnem nasprotju s primarnim interesom politi─Źnih strank. Klju─Źni izvor slovenske upravljavske, razvojne in splo┼íne dru┼żbene krize je prav ┬╗deformiran┬ź volilni sistem, ki ne omogo─Źa ┼íir┼íega zajema kvalitetnih kandidatov, niti vpliva volivcev na izvolitev ljudi s pripoznano integriteto.
Brez mo─Źne prisile dobro organiziranih civilnodru┼żbenih aktivnosti politi─Źne stranke volilnega sistema v lastno ┼íkodo ne bodo spremenile nikoli. Kaj ┼íele, da bi to storile prostovoljno! Zadnjega takega poizkusa civilne dru┼żbe, ki je pod vodstvom ZDUS s 5.700 podpisi vlo┼żila v parlamentarno proceduro predlog za spremembo zakona o volitvah (objavljeno v Poro─Źevalcu DZ z dne 29.3.2013) so se stranke ubranile. Kriti─Źna masa ┬╗civilnodru┼żbene prisile┬ź je bila pre┼íibka. A brez spremembe volilnega sistema ni izhoda iz na┼íe razvojne, dru┼żbene, gospodarske,… krize ??!! Kaj ┼íe ─Źakamo? Do spremembe mora priti. Le┬á┬╗civilnodru┼żbena prisila┬ź mora ┼íe narasti.
Miroslav Marc, SINTEZA, 30.4.2016

2 odzivov na Je volilni sistem vzrok krize?

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.