Je demokracija v krizi?

In ─Źe je, zakaj?

Gornji vpra┼íanji je Delo zapisalo na svoji prvi strani, odgovore pa ponudilo v nadaljevanju kar na ┼íestih straneh. ┼Żal jih v teh obse┼żnih tekstih nisem na┼íel, vsaj ne dovolj prepri─Źljive. Ker se to verjetno ni zgodilo le meni, ne bo odve─Ź, ─Źe poskusim v naslednjih vrsticah kratko predstaviti, zakaj menim, da je demokracija v krizi, nekaj pa povedati tudi o tem, kako naj bi se jo zdravilo.
Za─Źnem naj s tem, da je parlamentarna demokracija model upravljanja dr┼żave, ki naj bi  zagotavljal uresni─Źevanje naslednjih prednostnih ciljev:
  1. Dr┼żava naj bo mo─Źna, ekonomsko konkuren─Źna, socialno dobro urejena, okoljsko u─Źinkovita ter varna.
  2. Dr┼żava naj dosledno vzdr┼żuje splo┼íno sprejemljive vrednote (pravni red, po┼ítenost, solidarnost, strpnost,ÔÇŽ) ter demokrati─Źno urejanje dru┼żbenih razmerij.
Ve─Źina formalno sicer demokrati─Źnih dr┼żav, ┼íe predvsem pa vodilne ZDA, uresni─Źujejo gornje cilje tako vpra┼íljivo, da je upravi─Źeno govoriti o krizi demokracije. To mnenje dobro podpira argument, da danes upravljanje dr┼żav v nasprotju z na─Źeli demokracije prednostno podrejamo interesom kapitala, zaradi ─Źesar se nerazumno pove─Źujejo socialne razlike, naravno okolje je vse bolj ogro┼żeno, splo┼ína gospodarska stabilnost je vse slab┼íe obvladljiva, pravna dr┼żava deluje vse slab┼íe, ZDA resno ogro┼żajo svetovni mir, socialno odrinjeni sloji prebivalstva pa izpri─Źujejo vse ve─Źjo naklonjenost avtoritarnemu upravljanju dr┼żave. Dana┼ínja demokracija nedvomno ni ista, kot smo jo poznali po 2. svetovni vojni tja do konca prej┼ínjega stoletja.
Krizo demokracije povzro─Źa ve─Ź dejavnikov, dva pa sta predvsem vplivna. Prvi je ta, da se pri sicer formalno demokrati─Źnem upravljanju dr┼żav po vsebini vse bolj prakticira vrednote neoliberalizma. Te temeljijo predvsem na pohlepu po bogastvu in so tudi sicer pravo nasprotje vrednot, ki odlikujejo demokracijo. Neoliberalizem je dobil zalet s propadom komunizma  v 90-ih letih prej┼ínjega stoletja in od takrat se nenehno krepi, saj ni nobene dru┼żbene sile, ki bi se mu znala (hotela) resneje zoperstaviti; slednje naj bi bila prednostna usmeritev socialno demokrati─Źne politike, a je ┼żal tudi v njenem delovanju zaznati vse ve─Ź neoliberalnih prvin.
Drugi dejavnik, ki mo─Źno onesposablja parlamentarno demokracije, je model, po katerem dr┼żave najve─Źkrat oblikujejo vlado. Pri tem oblikovanju je potrebno upo┼ítevati relevantna splo┼ína na─Źela in  ko gre za demokracijo, sta taki predvsem dve na─Źeli: 1. sestava vlade naj zadovoljuje ve─Źino, vlada pa naj dru┼żbo povezuje in ne razdvaja; 2. v vladi naj delujejo vodstveno usposobljene osebe, samo vlado pa naj parlament u─Źinkovito nadzira. ┼Żal koalicijska vlada ÔÇô ta model vlade se namre─Ź najpogosteje uporablja – navedenih na─Źel niti pribli┼żno ne upo┼íteva. Druga─Źe povedano: koalicijska vlada dru┼żbo razdvaja, njena vodstvena usposobljenost najve─Źkrat ni zadovoljiva, parlament pa zaradi njegove delitve na koalicijo in opozicijo vlade ne more nadzirati. Zaradi teh slabosti koalicijska vlada praviloma ni u─Źinkovita, ustvarja pa ugodno okolje za uveljavljanje neoliberalnih vrednot in podrejanje splo┼ínih koristi dr┼żave interesom kapitala.
Gornja razlaga je uporabno izhodi┼í─Źe za oblikovanje ukrepov, s katerimi naj bi demokracijo sanirali in jo s tem usposobili, da ponovno postane u─Źinkovit model upravljanja dr┼żave. Prednost naj bi imeli naslednji ukrepi:
  1. V volilni zakonodaji mo─Źno omejiti vpliv politi─Źnih strank v korist volivcev, koalicijsko vlado pa nadomestiti z bolj┼ío re┼íitvijo. Malo bolj┼ía re┼íitev je manj┼íinska vlada (sedanja slovenska vlada, skandinavske dr┼żave,ÔÇŽ), ┼íe bolj┼ía je velika koalicija (Nem─Źija zadnjih 15 let, ve─Ź desetletna praksa Avstrije,ÔÇŽ), za najbolj┼ío pa gre ┼íteti model ┼ívicarske velike koalicije.
  2. Pospe┼íeno krepiti pravno dr┼żavo, tudi s ciljem omejevanja neoliberalnih vrednot.
  3. Omejiti dru┼żbeno mo─Ź kapitala s krepitvijo relevantnih oblik soupravljanja ter njegovim progresivnim obdav─Źevanjem.
Kriza demokracije je splo┼íen pojav, Sami za njeno sanacijo lahko doma veliko postorimo, a ┼íe zdale─Ź ne vsega. Nad vse aktualno je zato, da se to bolezensko tvorbo zdravi tudi na ravni EU; tam je namre─Ź mo─Źno razra┼í─Źena in posledi─Źno nam utegne ta vse bolj potrebna povezava dr┼żav celo razpasti. Ne gre pa prezreti, da bo demokracijo te┼żko prenoviti, saj temu ne nasprotuje zgolj veliki kapital, pa─Ź pa tudi velik del aktualne politike.
Andrej Cetinski, Sinteza, 25.5.2019

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.